Načelija prevedibaske i Biblija

I Biblija sine pišimi ki purani hebrejsko, aramejsko hem grčko čhib. Avdive tani prevedimi celo ili delija latar ko poviše taro 3.000 čhibja. Poviše taro manuša so mangena te čitinen i Biblija na haljovena o originalna čhibja kolate so sine pišimi, adaleske valjani lenge prevod. Kola načelija valjani te vodinen e preveduvačen e Biblijakere hem sar ola vlijajnena upri Biblija — prevod Nevo sveto?

Nesave šaj mislinena kaj jekh doslovno prevod, lafi lafeske, ka pomožinel e čitateleske te haljovel so točno sine pišimo ko originalna čhibja. Ama, adava nane sekogaš agjaar. Te dikha nekobor pričine:

Na postojnena duj čhibja kolen so isi isto gramatika, rečniko ili način sar tane redime o lafija ki rečenica. O profesori baši hebrejsko čhib Semjuel Drajver vakerela kaj o čhibja „na razlikujnena pe samo ki gramatika, ko lafija hem kotar avena, nego hem... ko način sar o misle tane povrzime ki rečenica“. O manuša so kerena lafi ko različna čhibja razmislinena različno. „Adaleske, o način sar tane redime o lafija ki rečenica ko različna čhibja nane isto“, vakerela o profesori Drajver.
Nijekh taro avdisutne čhibja nane len skroz isto gramatika hem rečniko sar i purani hebrejsko, aramejsko hem grčko čhib. Adaleske, o doslovno prevod e Biblijakoro šaj nane te ovel jasno, a ponekogaš šaj čak te prenesinel pogrešno smisla.
Nesavo lafi ili fraza šaj te ovel la različno značenje keda koristinela pe ko različno kontekst.

Iako o doslovno prevod nesave stihongoro taro originalna čhibja šaj te prenesinel i točno smisla, o preveduvači mora but te pazinel keda prevedinela ko asavko način.

Te dikha nekobor primerija so sikavena sar o doslovno prevod šaj te prenesinel pogrešno smisla.

Keda ki Biblija koristinena pe o lafija „sovela“ hem „zasukja“, adava šaj te značinel kaj nekoj doslovno sovela, ama hem kaj nekoj mulo (Matej 28:13; Apostolija 7:60). Ako taro kontekst dikhjola kaj kerela pe lafi bašo meriba, o preveduvačija šaj te koristinen o lafija „mule“ ili „merela“ te šaj o čitateli te džanel bašo so točno kerela pe lafi (1. Korinkjanja 7:39; 1. Solunjanja 4:13; 2. Petareskoro 3:4).
Ko Efešanja 4:14, o apostol Pavle koristingja jekh fraza koja so doslovno šaj te prevedinel pe e lafencar „manuša so frdena kocka“. Ki originalno grčko čhib akale frazaja mislinela pe ki prevara koja so obično koristinena sine o komardžie. Ko but čhibja o doslovno prevod tari akaja fraza na prenesinela nisavi smisla. Te šaj te ovel jasno ko so mislinela pe, akaja fraza šaj te prevedinel pe e lafencar „manuša so prevarinena e javeren“.
Ko Rimjanja 12:11 koristinela pe jekh grčko fraza koja so doslovno značinela „o duho neka kejrol“. Adaleske so asavko prevod na prenesinela i točno smisla ko romane, akaja fraza tani prevedimi e lafencar „e Devleskiri sila neka pottikninel tumen te oven verna“.
Ki pli pendžardi Propoved ki gora, o Isus koristingja jekh fraza koja so but puti prevedinela pe sar „blagoslovime o čorole ko duho“ (Matej 5:3). Ama, ko but čhibja, o doslovno prevod tari akaja fraza nane jasno. Ko nesave situacie, o čitateli šaj čak hem te mislinel kaj „o čorole ko duho“ tane ograničime mentalno ili kaj falinela lenge sila hem odlučnost. Ama ki adaja prilika o Isus sikavgja e manušen kaj te šaj te oven srekjna, nane dovolno samo te zadovolinen pumare telesna potrebe. Namesto adava, ov vakergja kaj srekjna tane okola soj svesna kaj valjani lenge e Devleskoro vodstvo (Luka 6:20). Adaleske, pošukar tano i originalno fraza te prevedinel pe sar „okola soj svesna bašo ple duhovna potrebe“ ili „okola soj svesna kaj valjani lenge o Devel“, soske agjaar potočno prenesinela pe i smisla bašo adava so vakergja o Isus (Matej 5:3).
Ko but kontekstija, o grčko lafi soj prevedimo e lafea „ljubomora“ isi le isto značenje sar ko romane, javere lafencar te osetine emocionalno dukh ili holi adaleske so sumninea tut nekaste soj tuke paše dali tuke verno ili zavidinea nekaske bašo nešto so isi le (Apostolija 5:17; Rimjanja 13:13). Ama, o isto grčko lafi isi le pozitivno značenje. Na primer, šaj te koristinel pe baši „revnost“ koja so o Isus hem javera verna sluge sine len bašo Devel hem leskoro obožavibe (Jovan 2:17; 2. Korinkjanja 9:2).
Ko but kontekstija, o grčko lafi kova soj but puti prevedimo e lafea „muj“ ko Matej 6:17, šaj te ovel le poviše značenja. Adaleske so zavisinela taro kontekst, akava lafi šaj te prevedinel pe sar „adava so dikhena“, „celo phuv“, „lično“ hem ko but javera načinija (Matej 16:3; Apostolija 17:26; 1. Solunjanja 2:17).

Sprema adava, keda prevedinela pe i Biblija, nane dovolno bašo jekh lafi tari originalno čhib sekogaš te koristinel pe o isto lafi ki javer čhib. O preveduvači mora šukar te proceninel kola lafija tari leskiri čhib najšukar prenesinena o misle taro originalno teksti. Osven adava, džikote kerela o rečenice mora te pazinel ko gramatička pravilija ki leskiri čhib te šaj o teksti polokhe te haljovel pe.

Tari javer strana, na valjani te džal pe ki krajnost agjaar so samo ka raskažinel pe o originalno teksti. O preveduvači kova so lela peske but bari sloboda hem prevedinela o bibliska stihija agjaar sar ov so haljola o glavna misle, šaj te prenesinel pogrešno smisla. Ko savo način? Agjaar so pogrešno šaj te čhivel plo razmisluvanje sprema o način sar ov halilo o značenje taro originalno teksti ili te propuštinel važna detalija so arakhljovena ko originalno teksti. Iako o parafrazirimo prevod šaj polokhe te haljol pe, ponekogaš e čitatele nane te ovel le i točno slika bašo adava so mangela te vakerel o teksti.

Upro prevod šaj te vlijajnen hem e preveduvačeskere veruvanja. Na primer, ko Matej 7:13 pišinela: „Buvlo tano o drumo so ingarela ko uništibe“. Upro nesave preveduvačija šaj vlijajngje lengere veruvanja hem adaleske čhivgje o lafi „pekol“ namesto te čhiven o lafi „uništibe“, kova so prenesinela o točno značenje taro originalno grčko lafi.

O preveduvačija e Biblijakere mora isto agjaar te len ko predvid kaj i Biblija tani pišimi ki čhib koja so o obično narodo šaj sine lokhe te haljoven la, sar so sine o zemjodelcija, o ovčarija hem o ribarija (Apostolija 4:13; 1. Korinkjanja 14:9). Sprema adava, ako jekh prevod e Biblijakoro tano šukar, o haberi soj ki late ka šaj te haljoven le o iskrena manuša, bizi razlika kotar avena. Šukar tano ki leste te koristinen pe lafija soj jasna, često so koristinena pe hem kola soj lokhe haljojbaske, a na lafija kola so o obična manuša retko koristinena len.

Ko avdisutno vreme but preveduvačija lena peske but bari sloboda hem cidena e Devleskoro anav, Jehova, taro sovremena prevodija iako adava anav arakhljola ko purane bibliska rakopisija. But preveduvačija meningje akava anav e titulaja, sar soj „Gospodari“, a nesave čak garavena kaj e Devle isi le anav. Na primer, ko nesave prevodija e Isuseskiri molitva soj pišimi ko Jovan 17:26 vakerela: „Vakergjum baši tute e javerenge“. A ko Jovan 17:6 pišinela: „Vakergjum baši tute e manušenge kola so tu dengjan man len“. Ama o točno prevod tari akaja molitva tano agjaar: „Me vakergjum lenge tlo anav“ hem „Kergjum te pendžaren tlo anav o manuša kola so tu dengjan man len“.

Ko uvod taro prvo anglisko prevod taro Prevod Nevo sveto pišinela sine: „Amen na parafraziringjem i Biblija. Trudingjem amen o prevod te ovel so šaj podoslovno, doborom kobor so dozvolinela i sovremeno anglisko čhib. Sepak, na koristingjem doslovno prevod ko thana kote so na bi ovela sine prirodno ili na bi dela sine jasno smisla“. Znači, o Odbor so kerela sine buti ko Prevod Nevo sveto trudinela pe sine te ovel uramnoteženo, but paše ikerela pe sine ko originalno teksti hem izbeginela sine rečenice kola so nane prirodna ili kola so na prenesinena i jasno smisla. Adaleske akava prevod tano lokho čitibaske hem okova so čitinela akava prevod šaj celosno te ovel le doverba kaj ov točno prenesinela e Devleskoro haberi (1. Solunjanja 2:13).