O Jehova dengja man poviše nego so mislingjum

Keda konečno počmingjum e pionersko službaja, mlo životo meningja pe ko način so nikogaš na mislingjum (Ef. 3:20). Ama, šaj pučena tumen sar alo dži ko adava. Te vakerav tumenge taro početok.

Bijamo sium ko Berlin (Germanija) ko 1939 berš, nekobor masek otkeda počmingja i Dujto svetsko vojna. Ko 1945 berš, ko krajo tari vojna, upro Berlin but puti letinena sine voena avionija kola so bombardirinena sine i diz. Ki jekh prilika but khera tari amari ulica sine bombardirime, ama mli familija hem me uspejngjem te naša ko jekh than kote so garavgjem amen. Te šaj te ova ko bezbedno, pokasno gelem ko Erfurt, o than kote so bijandili mi daj.

Me daja sine la bari želba te arakhel o čačipe. Adaleske čitinela sine filozofska lila hem ispitinela sine so sikavena različna religie, ama na sine zadovolno. Negde ko 1948 berš, posetingje amen duj džuvlja kola so sine e Jehovaskere svedokija. Mi daj vikingja len andre hem pučlja len but pučiba. Bašo pohari taro jekh saati, oj vakergja mange hem me potikne phenjake: „Arakhljum o čačipe!“ Kratko palo adava, amen o trin počmingjem te dža ko sostanokija kola so ikerena pe sine ko Erfurt.

Ko 1950 berš irangjem amen ko Berlin hem adari počmingjem te dža ko sobranie Berlin-Krojcberg. Ama, keda selingjem amen ko javer delo tari diz, počmingjem te dža ko sobranie Berlin-Tempelhof. Palo nesavo vreme, mi daj krstingja pe. Ama me mislinava sine kaj panda na sium spremno. Koja sine i pričina?

POBEDINGJUM I LADŽ HEM I NEODLUČNOST

Sine mange pharo te kerav poviše ki služba bašo Jehova adaleske so sium sine but ladžutno. Iako džava sine ki služba e javerencar, cela duj berš me nikogaš na kergjum lafi e manušencar kolenge so propovedinaja sine. Ama, o bukja meningje pe keda počmingjum te družinav man phralencar hem phenjencar kola so sikavgje kaj tane hrabra hem kaj isi len vera ko Jehova. Nesave lendar sine phanle ko nacistička koncentraciona logorija ili ko zatvorija ki Istočno Germanija. Javera garavindor ingarena sine literatura ki Istočno Germanija, adalea sine ki opasnost te oven phanle. Lengoro primer but vlijajngja upri mande. Mislingjum mange, ako ola spremno angje ki opasnost plo životo hem pli sloboda bašo Jehova hem bašo phralja, me barem šaj te trudinav man te na ovav doborom ladžutno.

Ko 1955 berš, učestvujngjum ki jekh posebno akcija propovedibaske. Adava but pomožingja mange te pobedinav i ladž. Ko jekh pismo so sine objavimo ko Informator,a o phral Natan Nor vakergja kaj adaja ka ovel jekh taro najbare akcie so amari organizacija nekogaš organiziringja. Ov vakergja kaj ako sa o objavitelija učestvujnena ki akaja akcija, „adava ka ovel o najšužo masek ko propovedničko delo dži akana“. Baš adava ulo! Kratko palo adava, dengjum lafi kaj ka služinav e Jehovaske, hem ko 1956 berš krstingjum man zaedno me dadea hem me phenjaja. Ama sigende palo adava, valjangja te anav panda jekh važno odluka.

Beršencar džanava sine kaj valjani te počminav e pionersko službaja, ama nisar našti sine te odlučinav man. Prvo, mangljum te dobinav obuka baši trgovija, sar te kerel pe izvoz hem uvoz bašo proizvodija ko javera phuvja. Palo adava, mangljum te kerav buti hem te dobinav poviše iskustvo, pa čak tegani te ovav pioneri. Agjaar, ko 1961 berš, arakhljum buti ko Hamburg, kote soj tano o najbaro pristanište ki celo Germanija. But mangava sine mli buti hem adaleske sine mange sa popharo te počminav e pionersko službaja. So ulo palo adava?

Blagodarno sium e Jehovaske so koristingja ljubezna phralen te pomožinen mange te haljovav kobor tano važno te čhivav mange duhovna celija. Nekobor taro mle amala počmingje e pionersko službaja hem sine mange šukar primer. Isto agjaar, o phral Erik Mund kova so angleder sine ko koncentraciono logori ohrabringja man te ovel man doverba ko Jehova. Ov vakergja mange kaj ko koncentraciono logori o phralja kolen so sine len doverba ki peste palo nesavo vreme ule duhovno slaba. Ama, okola so sine len celosno doverba ko Jehova ačhile leske verna hem palo adava ule stubija ko sobranie.

Isto agjaar, o phral Martin Pecinger, kova so palo adava služingja ko Vodečko telo, ohrabrinela sine e phralen e lafencar: „I hrabrost tani o najvredno nešto so šaj te ovel tumen“. Otkeda razmislingjum bašo adala lafija, mukhljum mli buti hem ko juni 1963 berš počmingjum e pionersko službaja. Adaja sine i najšukar odluka so šaj sine te anav la! Palo duj masek, panda angleder te počminav te rodav nevi buti, kaningje man te služinav sar specijalno pioneri. Palo nekobor berša, o Jehova kergja nešto so ni najhari na mislingjum — sium sine vikimo ko 44-to klasi ki škola Gilead.

VAŽNO POUKA SO SIKLILJUM KO GILEAD

Jekh taro najvažna lekcie so sikliljum, posebno taro phralja Natan Nor hem Lajman Svingl, sine: „Ma otkažinen tumen lokhe tari zadača soj tumenge dendi!“ Ola ohrabringje amen te ačhova ki amari zadača čak keda tano adava pharo. O phral Nor vakergja: „Ko so ka koncentririnen tumen? Ko čika, ko bubačke, ko čorolipe? Ili, ka primetinen o kašta, o lulugja, o muja so asana? Sikljoven te mangen e manušen!“ Jekh puti, džikote o phral Svingl objasninela sine soske nesave phralja sigate otkažingje pe tari pli zadača, leskere jakhja pherdile asvencar hem edvaj kerela sine lafi. Mora sine te čhinavel e govorea te šaj te smirinel pe. Adava but pogodingja man hem sium sine odlučno te na razočarinav ni e Hristose ni leskere verna phralen (Mat. 25:40).

Keda doznajngjem koj kote ka džal, nesave phralja so služinena sine ko Betel ljubezno pučle nekoboren amendar ki koja phuv ka dža. Otkeda sekoj vakergja kote tano bičhaldo, ola vakergje nešto šukar bašo adava than. Ama, keda me vakergjum kaj ka džav ko Kongo (Kinšasa), ola kratko trajngje, a palo adava vakergje: „Uf, Kongo! O Jehova neka ovel tuja!“ Ko adava vreme sine but haberija bašo Kongo, kaj isi vojna hem kaj o manuša maškar peste mudarena pe. Ama, me trudingjum man te mislinav ko adava so sikliljum ki škola Gilead. Kratko palo mlo diplomiribe ko Gilead ko septemvri 1967 berš, geljum ki Kinšasa, i glavno diz ko Kongo, zaedno e phralencar Hajnrih Denbocel hem Klod Linzi.

ZADAČE KOLENDAR SO SIKLILJUM BUT SAR MISIONERI

Keda reslem ki Kinšasa, trin masek siklilem francuski. Palo adava avionea gelem ko Lubumbaši, kova so angleder vikinela pe sine Elizabetvil, kova soj tano ko južno delo taro Kongo, paše ki granica ki Zambija. Adari živinaja sine ko jekh misionersko kher kova so sine ko centar tari diz.

Ko pobaro delo taro Lubumbaši nikoj na propovedingja angleder amende. Adaleske, siem sine bahtale so šaj sine te vakera o čačipe e manušenge kola so nikogaš angleder na šungje le. Ama palo adava, doborom but manuša mangena sine te sikljoven bašo čačipe tari Biblija, so sine amenge pharo te arakha vreme sarinenge. Osven adava, propovedinaja sine službenikonge kola so kerena sine buti baši vlada ili baši policija. But džene lendar sikavgje kaj but ceninena e Devleskoro Lafi hem amaro propovedničko delo. Isto agjaar, me hem o Klod, siklilem i čhib svahili, adaleske so pobaro delo taro manuša kerena sine lafi ki akaja čhib. Kratko vreme palo adava, dobingjem zadača te služina ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib svahili.

Iako sine amen šuže iskustvija, isto agjaar sine amen hem predizvikija. But puti mate vojnikija oružjea ko vas ili agresivna policajcija krivinena amen sine bašo bukja so na kergjem len. Jekh puti, grupa policajcija pištolencar khuvgje ko misionersko kher hem čhinavgje o sostanok. Ingargje amen ki glavno policisko stanica kote so čhivgje amen te beša tele ko podi dži ko 10 o saati rakjate, a palo adava mukhle amen te dža amenge.

Ko 1969 berš, dobingjum zadača te služinav ki patuvačko služba. Ponekogaš valjani sine but vreme te phirav ko čikale drumija kolende so sine uči čar, a adava sine normalno ki Afrika. Ko jekh gav, telo mlo kreveti sovela sine jekh khani ple piličkencar. Nikogaš nane te bistrav sar vazdela man sine taro sojba rano sabajle ple silno glasoja. Uživinava keda setinava man ko šuže momentija zaedno e phralencar sar bešaja sine rakjate uzi jag hem keraja sine lafi bašo čačipe.

Jekh taro najbare problemija sine o hovavne phralja, kola so poddržinena sine o dviženje Kitavala.b Nesave lendar na samo so sine krstime nego služinena sine sar starešine da. Ama, o verna phralja hem phenja otkringje bute asavke manušen kola so sine sar „karpe garavde telo pani“ (Juda 12). Sar so nakhela sine o vreme o Jehova čistingja o sobranija taro asavke manuša, a palo adava but iskrena manuša prifatingje o čačipe.

Ko 1971 berš, počmingjum te služinav ki podružnica ki Kinšasa, kote so kerava sine različna zadače sar na primer korespondencija, naračka baši literatura, hem razna bukja povrzime e službaja. Ko Betel sikliljum sar te organizirinel pe amari buti ki doborom bari phuv kote so o drumija, i struja hem o prevoz na sine šukar. Ponekogaš, o pismija so bičhalaja len sine dži ko sobranija preku avionsko pošta resena sine palo nekobor masekija. Otkeda ka hulel sine o avioni, i pošta tovarinela pe sine ko čamcija kola so ponekogaš kurkencar sine zaglavime ko pani koleste so sine gusto čar. Ama, iako sine asavke hem javera predizvikija, i buti ko krajo završinela pe sine.

Sium sine vooduševimo keda dikhava sine sar o phralja uspejnena te organizirinen bare kongresija iako sine len hari sredstvija. Ola korkori kergje peske bina, koristingje uči sloneskiri čar sar zidija, a latar kerena sine hem „jastukija“ bešibaske. Sar materijali gradibaske koristinena sine bambus, a tari trska kerena sine krovija hem astalija. Na sine len šajke, adaleske te šaj te phanden i konstrukcija koristinena sine kora taro kašta. Sium sine but vooduševimo so dikhava sine sa o šuže idee e phralengere hem e phenjengere so koristinena len sine te šaj te ikljoven ko krajo e pharipaja so sine len. But zamangljum len! Keda dobingjum nevi zadača hem mora sine te džav mange adathar, ola čače but falingje mange.

I SLUŽBA KI KENIJA

Ko 1974 berš, počmingjum te služinav ki podružnica ko Najrobi (Kenija). Adari sine amen but buti, soske i podružnica grižinela pe sine bašo propovedibe ko 10 javera phuvja so sine paše, a ko nesave taro adala phuvja sine zabranime amare aktivnostija. Često posetinava sine akala phuvja, posebno i Etiopija, kote so amare phralen sine len progonstvija hem bare iskušenija. But džene lendar sine surovo maltretirime hem sine čhivde ko zatvorija, a nesave sine čak mudarde. Ola ačhile verna adaleske so sine paše e Jehovaja hem jekh jekhea.

Ko 1980 berš, doživingjum šuži promena ko mlo životo — ženingjum man jekhe phenjaja, i Gejl Metson. Oj sine tari Kanada, hem zaedno siem sine ko isto klasi ki škola Gilead. I Gejl služingja sar misioneri ki Bolivija, hem kontaktirinaja sine preku pismija. Palem arakhlem amen laja palo 12 berš, ko Njujork. Kratko palo adava, venčingjem amen ki Kenija. But sium blagodarno lake, soske sekogaš trudingja pe te dikhel ko bukja sar so dikhela o Jehova hem sine zadovolno adalea so sine la. Oj poddržinela man hem sekogaš tani uzi mande.

Ko 1986 berš, dobingjem zadača te služina ki patuvačko služba, džikote ko isto vreme služingjum hem ko Odbor e podružnicakoro. Me romnjaja posetingjem but phuvja kolenge so grižingja pe i podružnica ki Kenija.

Isi man šuže spomenija taro vreme keda keraja sine podgotovke bašo kongres so sine ki Asmara (Eritreja), ko 1992 berš. Tegani amare aktivnostija na sine zabranime. Na arakhlem ništo javer osven jekh ambari kova so andraldan sine panda pološno nego avrijaldan. Ama, ko dive e kongreseskoro, sium sine vooduševimo so o phralja but šukar sredingje o than te šaj adathe te slavina e Jehova. But familie angje ukrasna materijalija kolencar so učhargje sa so na sine šukar jakhjake. Adava sine šužo kongres kote so sine prisutna 1.279 džene.

Keda počmingjem e patuvačko službaja, adava sine bari promena amenge. Sekova kurko sovaja sine ko thana kola so but razlikujnena pe sine jekh taro javer. Jekh puti sukjem ki luksuzno vila uzo okeani. Javer puti sukjem ki metalno baraka, a o vece sine dur poviše taro 100 metre. Ama, bizi razlika kote služinaja sine, o najšuže spomenija tane taro dive so nakhlem len ki služba e revna pionerencar hem objavitelencar. Keda dobingjem i naredno zadača, mora sine te odvojna amen taro but mangle amala kola so čače falinena sine amenge.

BARE BEREKETIJA KI ETIOPIJA

Ko periodi maškar 1987 hem 1992 berš, amare aktivnostija sine zakonski priznajme ko nekobor phuvja kolenge so grižinela pe sine i podružnica ki Kenija. Adaleske, sine kerde nekobor neve podružnice hem kancelarie. Ko 1993 berš, počmingjem te služina ki kancelarija ko Adis Abeba (Etiopija), kote so but berša amare aktivnostija keraja len sine garavindor, ama akana siem sine zakonski priznajme.

O Jehova dengja amen bereketi ki Etiopija. But phralja hem phenja počmingje e pionersko službaja. Taro 2012 berš naakari, poviše taro 20 procentija taro objavitelija sekova berš služinena sar opšta pionerija. Isto agjaar, o phralja hem o phenja dobinena sine obuka ko teokratska škole hem sine gradime poviše taro 120 dvorane. Ko 2004 berš gradingja pe nevo Betel, a panda jekh bereketi sine i kongresno sala koja so gradingja pe ko isto than.

Sar nakhena sine o berša, me hem i Gejl ulem paše amala bute phralencar hem phenjencar tari Etiopija. But zamanglem len baši lengiri ljubeznost hem šukaripe. Ko posledno vreme isi amen problemija sastipaja hem adaleske siem sine prefrlime ki podružnica ki Centralno Evropa. Iako o phralja akate but grižinena pe amenge, but falinena amenge amare mangle amala tari Etiopija.

O JEHOVA KERGJA TE BAJROL

Amare jakhencar dikhlem sar o Jehova kergja o aktivnostija bašo Carstvo te bajroven (1. Kor. 3:6, 9). Na primer, keda prvo puti propovedingjum e rudarenge tari Ruanda kola so avena sine ko Kongo te randen bakari, na sine objavitelija ki Ruanda. Akana adari isi poviše taro 30.000 phralja hem phenja. Ko 1967 berš, ko Kongo (Kinšasa) sine okolu 6.000 objavitelija. Avdive isi okolu 230.000 objavitelija hem ki Spomen-svečenost ko 2018 berš sine prisutna poviše taro milioni manuša. Ko sa o phuvja kolenge so angleder grižinela pe sine i podružnica ki Kenija, akana isi poviše taro 100.000 objavitelija.

Angleder poviše taro 50 berš, o Jehova koristingja različna phralen te šaj te pomožinel mange te počminav e polnovremeno službaja. Iako panda sium ladžutno, sikliljum te ovel man celosno doverba ko Jehova. Adava so doživingjum ki Afrika pomožingja mange te sikljovav te ovav strplivo hem zadovolno. I Gejl hem me siem vooduševime taro amare mangle phralja hem phenja kola so sikavena bari gostoprimlivost, istrajnost hem doverba ko Jehova. But sium blagodarno e Jehovaske bašo leskoro šukaripe so na zaslužinava le. Čače, o Jehova dengja man but poviše nego so mislingjum (Ps. 37:4).