Amaro Najbaro Učiteli celo životo sikavela amen

O PRIMER MLE RODITELENGORO

Ko krajo taro 1950-ta, me roditelija gele tari Italija ko Kindersli (Saskačevan, Kanada). Kratko palo adava doznajngje o čačipe, hem adava ulo najvažno nešto ko amaro životo. Setinava man sar čhavo po celo dive džava sine ki služba me familijaja. Adaleske ponekogaš ki šala vakerava kaj počmingjum „e pomošno pionersko službaja“ panda taro ofto berš!

Me roditelija sine but čorole, ama mukhle amenge but šužo primer bašo adava so značinela te kera žrtve e Jehovaske. Na primer, ko 1963 berš, bikingje but bukja kheral te šaj te ovel amen dovolno pare te šaj te dža ko megjunarodno kongres ki Pasadena (Kalifornija, Amerika). Ko 1972 berš, nakhlem okolu 1.000 kilometre hem selingjem amen ko Trejl (Britansko Kolumbija, Kanada) te šaj te propovedina e manušenge so kerena sine lafi ki italijansko čhib. Mo dad kerela sine buti sar higieničari. Nekobor puti odbingja te zarabotinel poviše pare adaleske so mangela sine te koncentririnel pe ko duhovna aktivnostija.

But sium blagodarno bašo primer so me roditelija mukhle mange, me phraleske hem me duje phenjenge. Lengoro primer sine temeli baši mli obuka ki služba bašo Jehova. Ola sikavgje man nešto so na bistergjum celo životo, a adava tano kaj: ako čhivava o Carstvo ko prvo than, o Jehova ka grižinel pe mange (Mat. 6:33).

POČMINAJA E POLNOVREMENO SLUŽBAJA

Ko 1980 berš ženingjum man e Debijaja, jekh šuži phen kolate so dikhjola sine kaj isi la duhovna celija. Manglem te služina polnovremeno hem adaleske i Debi počmingja e pionersko službaja palo trin masek otkeda lelem amen. Otkeda nakhlja jekh berš ko brako gelem te služina ko jekh tikno sobranie kote so sine potreba hem tegani me da počmingjum e pionersko službaja.

Palo nesavo vreme više na siem sine radosna ki amari služba hem odlučingjem te dža amenge taro adava than. Ama prvo kergjem lafi e pokrainsko nadglednikoja. Ov mangipaja ama iskreno vakergja amenge: „Tumen korkori kerena tumari situacija te ovel pophari. Previše koncentririnena tumen ko negativna bukja. Ako trudinena tumen te dikhen o pozitivna bukja, ka dikhen len“. Adava sine sovet ko pravo vreme (Ps. 141:5). Odma kergjem adava hem sigate halilem kaj ustvari isi but pozitivna bukja. Ko sobranie sine objavitelija so mangena sine te keren poviše e Jehovaske. Maškar lende sine poterne hem phenja kolengere roma na sine ko čačipe. Adava sine but važno pouka amenge. Siklilem te dikha o šukar bukja ko javera hem keda amenge pharo te adžikera o Jehova te sredinel o bukja (Mih. 7:7). Palem siem sine radosna, a i situacija uli pošukar.

Keda prvo puti siem sine ki škola bašo pionerija, instruktorija sine amenge phralja kola so angleder služingje ko javera phuvja. Keda sikavgje amenge slike hem vakergje amenge save predizvikija, a save blagoslovija sine len, ki amende barili želba te služina sar misionerija. Adaleske odlučingjem te čhiva amenge cel te ova misionerija.

Te šaj te ispolnina adaja cel ko 1984 berš selingjem amen ko Kvebeg kote so kerela pe lafi ki francusko čhib hem kova soj poviše taro 4000 kilometre dur tari Britansko Kolumbija. Mora sine te prilagodina amen ki skroz nevi kultura hem ki nevi čhib. A isto agjaar but puti na sine amen dovolno pare. Nesavo vreme hajbaske sine amen samo kompirija kola so jekh zemjodelco dozvolingja amenge te kheda len tari leskiri niva. I Debi siklili te gotvinel kompirija ko but načinija kola so sine vkusna. Iako sine amen akala predizvikija amen daja sine amendar sa te ova radosna hem te istrajna, a hem dikhlem sar o Jehova grižinela pe amenge (Ps. 64:10).

Jekh dive nikotar-nigde zvoningja amenge nekoj. Siem sine kanime te služina ko Betel ki Kanada. Angleder dengjem molba baši škola Gilead hem adaleske hari sine mešime amare čuvstvija bašo betelsko služba. Ama prifatingjem i pokana. Keda reslem pučlem e phrale Kenet Litl kova so sine členi ko odbor e podružnicakoro, so ka ovel amare molbencar bašo Gilead. A ov vakergja amenge: „Bašo adava ka mislina keda ka avel vreme“.

Epa, palo jekh kurko alo adava vreme soske me hem i Debi siem sine kanime ko Gilead. Mora sine te odlučina so ka kera. O phral Litl vakergja amenge: „So hem te birinen ka oven dive keda ka mislinen tumenge: ’Keški te birina sine i javer opcija‘. Ama, adava na značinela kaj jekh služba tani pošukar tari javer, o Jehova šaj te blagoslovinel so hem te birinen“. Prifatingjem i pokana bašo Gilead hem sar nakhena sine o berša dikhlem kobor tane točna o lafija e phraleskere Litl. But puti citirinaja sine leskere lafija e phralenge hem e phenjenge kola so sine ki slično situacija.

O ŽIVOTO SAR MISIONERIJA

Siem sine but radosna so siem sine maškar o 24 studentija taro 83-to klasi taro Gilead. Adava sine ko Bruklin (NjuJork) ko april 1987 berš. Glavna instruktorija sine amenge o phral Julisis Glas hem o phral Džek Retford. Pandž masekija nakhle but sigate hem diplomiringjem ko 6 septemvri 1987 berš. Dobingjem zadača te služina ko Haiti zaedno e bračno parea Džon hem Mari Gud.

Ko Haiti na sine bičhalde misionerija taro Gilead taro 1962 berš keda o posledna misionerija sine brkime tari adaja phuv. Trin kurke palo diplomiribe reslem ko Haiti hem služinaja sine ko jekh tikno sobranie kole so sine 35 objavitelija, dur ko planine. Siem sine terne, neiskusna hem korkori ko misionersko kher. O manuša sine but čorole hem retko koj džanela sine te čitinel. Džikote živinaja sine adari o manuša ule but nasilna soske sine politička problemija, nasilno probinena sine te meninen i vlast, protestija hem uraganija.

But siklilem taro amare zorale ama radosna phralja hem phenja ko Haiti. Butenge lendar na sine lokho o životo ama mangena sine e Jehova hem i služba. Jekh pophuri phen na džanela sine te čitinel ama džanela sine ki godi okolu 150 stihija. Keda dikhlem save pharipa isi e manušen okolu amende, siem sine panda porešime te propovedina o haberi bašo Carstvo sar edinstveno rešenie bašo problemija e manušengere. Radosna siem so nekoj taro prva manuša so proučingjem lencar i Biblija ko Haiti akana služinena sar opšta pionerija, specijalna pionerija ili sar starešine.

Džikote siem sine ko Haiti zapoznajngjum e Trevore, jekh terno mormonsko misioneri, kolea so nekobor puti kergjem lafi baši Biblija. Beršencar pokasno iznenadingjum man keda dobingjum pismo lestar. Ov pišingja mange: „Ko sledno kongres ka krstinav man. Mangava te iranav man ko Haiti hem te služinav sar specijalno pioneri ko isto than kote so služingjum sar mormonsko misoneri. Hem agjaar kergja da. But berša ov hem leskiri romni služingje sar specijalna pionerija adari“.

EVROPA — PALO ADAVA AFRIKA

Dobingjem zadača te služina ko jekh delo tari Evropa kote so više o delo na sine doborom ograničimo. Ko 1992 berš reslem ki Ljubljana, jekh than kova so na sine but dur taro than kote so barile mle roditelija angleder te selinen pe ki Italija. Panda sine vojna ko nesave thana ki purani Jugoslavija. O delo ko adava than angleder nadgledinela le sine i podružnica ki Viena (Avstrija) hem o kancelarie ko Zagreb hem ko Belgrad. A akana sekoja nezavisno republika valjani sine te ovel la plo Betel.

Adava značinela sine kaj panda jekh puti valjani sine te prilagodina amen ki nevi čhib hem ki nevi kultura. O manuša taro adava than phenena sine „jezik je težek“, so značinela: „I čhib tani phari“. Hem čače sine phari. Vooduševinela amen sine adava kobor tane verna o phralja hem o phenja kola so bizo te prigovorinen prifatinena sine o promene ki organizacija. Hem dikhlem sar o Jehova blagoslovinela len sine. Palem dikhlem kobor o Jehova sikavela mangipe džikote isprajnela o bukja ko pravo vreme. Ko sa adala berša so služingjem ki Slovenija, siklilem but važna pouke hem uveringjem amen kobor tano čače adava so više angleder siklilem.

Ama adžikerena amen sine panda promene. Ko 2000 berš dobingjem zadača te služina ko Bregot na Slonovata Koska ki Zapadno Afrika. Palo adava ko noemvri 2002 berš, adaleske so sine gragjansko vojna, siem sine evakuirime ki Siera Leone. Athe samo so završingja i gragjansko vojna koja so trajngja 11 berš. Na sine lokho agjaar taro jekh puti te dža amenge taro Bregot na Slonovata Koska. Ama, o pouke so siklilem len pomožingje amen te na našava i radost.

Sine but manuša so mangena sine te doznajnen o čačipe hem koncentriringjem amen ko adava hem isto agjaar ko amare phralja hem phenja kola so verno istrajngje iako sine but berša vojna. Sine čorole ama mangena sine te delinen adava so isi len e javerencar. Jekh phen manglja te del e Debijake šeja, ama i Debi mislinela pe sine dali te lel len. Tegani i phen vakergja lake: „Keda sine i vojna o phralja taro javera phuvja pomožinena amen sine, akana amaro redo tano te pomožina. Čhivgjem amenge cel te dža palo lengoro primer“.

Palo nesavo vreme irangjem amen ko Bregot na Slonovata Koska, ama o politička problemija palem angje dži ko adava te ovel nasilstvo. Adaleske, ko noemvri 2004 berš siem sine evakuirime helikopterea. Šaj sine te la samo po jekh torba taro 10 kile. Rakjate sukjem ko podi ki jekh francusko voeno baza, a o tajsutno dive avionea siem sine ingarde ki Švajcarija. Ki podružnica reslem negde ki ekvaš i rat kote so o phralja taro odbor e podružnicakoro hem o instruktorija tari škola bašo organizacisko osposobuvanje, zaedno pumare romnjencar, dodžakergje amen, gušingje amen, dengje amen tato hajbe hem but, but švajcarska čokolade. Siem sine vooduševime.

Dobingjem zadača privremeno te služina ki Gana, a keda smiringje pe o gragjanska nemirija irangjem amen ko Bregot na Slonovata Koska. O mangipe amare phralengoro hem phenjengoro pomožingja amen te izdržina iako sine stresna evakuacie hem privremena zadače. I Debi hem me kergjem lafi kaj o phralikano mangipe tano nešto normalno ki e Jehovaskiri organizacija, ama dogovoringjem amen nikogaš te na mislina kaj adava agjaar valjani samo te ovel. Ustvari, pokasno halilem kaj taro adala phare periodija siklilem but važna životna lekcie.

KO BLISKI ISTOK

Ko 2006 berš dobingjem pismo taro glavno sedište koleste so pišinela sine kaj isi amen nevi zadača — ko Bliski Istok. Hem palem neve avanture, predizvikija, čhibja hem kulture. Šaj sine but te sikljova ko adava than koleste so sine but politička hem religiozna problemija. But sine amenge šukar keda šunaja sine razna čhibja ko sobranie hem keda dikhaja sine kaj šaj te ovel jekhipe maškar amende keda ikeraja amen ko teokratska upatstvija. Vooduševinaja amen sine e phralenge hem e phenjenge soske poviše lendar hrabro istrajnena sine iako sine len protivibe tari familija, taro součenikija, kolege hem komšie.

Ko 2012 berš siem sine ko specijalno kongres ko Tel Aviv (Izrael). Ko adava kongres prvo puti pali Pedesetnica, 33 berš a.e., e Jehovaskoro narodo ko adava than khedingja pe ko doborom baro broj. Adava kongres nane te bistra le.

Džikote služinaja sine ko Bliski Istok, siem sine bičhalde te posetina jekh phuv kote so amaro delo sine ograničimo. Lelem amencar literatura koja so daja la sine adari ki služba, a isto agjaar siem sine ko nekobor potikne kongresija. Segde sine kontrolna punktija hem vojnikija kola so sine len but oružje. Ama amen osetinaja amen sine bezbedna džikote phiraja sine e hari objavitelencar kola so sine adari.

PALAL KI AFRIKA

Ko 2013 berš dobingjem jekh but pojaver zadača. Te služina ki podružnica ki Kinšasa (Kongo), jekh but bari phuv kola so sine la but šuži priroda. Ama isto agjaar, ki late isi baro čorolipe hem vooružena konfliktija. Ko početok vakergjem amenge: „Pa amen živingjem ki Afrika, džanaja so adžikerela amen“. Ama sine amen panda but te sikljova posebno keda valjani sine te patujna ko thana kote so na sine drumija hem mostija. Ama sine hem but pozitivna bukja kolende so odlučingjem te koncentririna amen. Na primer, ko adava kobor istrajna hem radosna sine o phralja iako živinena sine ko phare ekonomska uslovija, kobor mangena sine i služba hem kobor but trudinena pe sine te aven ko sostanokija hem ko kongresija. Dikhlem kobor but manuša prifatinena sine o čačipe samo adaleske so sine amen i poddrška hem o blagoslov taro Jehova. Sa adala berša so nakhlem ki polnovremeno služba ko Kongo, siklilem but važna životna lekcie hem kergjem amenge amala kola soj amenge sar familija.

Ko krajo taro 2017 berš dobingjem panda jekh nevi zadača — ki Južno Afrikansko Republika. Adaja sine i najbari podružnica ki koja so služingjem. Pa, čak o zadače so dobingjem ko Betel sine nešto nevo amenge. Hem palem sine amen but so te sikljova, ama but pomožingja amen adava so siklilem taro zadače so sine amen angleder. But mangaja sine e phralen hem e phenjen kola so but berša istrajnena sine ki služba bašo Jehova. But sine šukar te dikhel pe sar i betelsko familija sorabotinela ko jekhipe iako sine različna rase hem kulture. Jasno tano kaj o Jehova blagoslovinela ple narodo agjaar so dela le mir soske e Jehovaskere sluge uravena i nevi ličnost hem ikerena pe ko bibliska načelija.

Sa akala berša me hem i Debi sine amen razna, vozbudliva zadače, navikninaja amen sine ko različna kulture, sikljovaja sine nevi čhib. Na sine sekogaš lokho ama sekogaš osetinaja sine e Jehovaskoro verno mangipe kova so sikavela le sine amenge preku pli organizacija hem preku o phralipe (Ps. 144:2). Uverime siem kaj o životna pouke so siklilem len ki polnovremeno služba pomožingje amenge te ova pošukar sluge e Jehovaskere.

But sium blagodarno bašo adava sar vospitingje man mle roditelija, baši poddrška tari mli mangli romni i Debi hem bašo but šužo primer e phralengoro hem e phenjengoro ki amari duhovno familija. So hem te adžikerel amen ki idnina amen siem odlučna ponadari da te sikljova taro amaro Najbaro Učiteli.