Služinaja e Devleske kova soj „barvalo ki milost“

1. So šaj avela amenge ki godi keda razmislinaja baši nekaste soj milostivo?

KEDA razmislinaja bašo nesavo milostivo manuš, šaj mislinaja nekaste soj ljubezno, sočuvstvitelno hem darežlivo. Isto agjaar šaj avela amenge ki godi e Isuseskiri sporedba bašo milostivo Samarjani. Akava manuš so sine tari javer nacija „sikavgja milost“ e Evreeske so sine napadimo taro čora. E Samarjaneske „pelo žal“ bašo akava Evrei hem ljubezno grižingja pe leske (Luka 10:29-37). Akaja sporedba istakninela jekh but šuži osobina amare Devleskiri — i milost. Oj tani samo jekh delo taro e Devleskoro mangipe, hem ov sikavela la amenge ko but načinija sekova dive.

2. Ko savo javer način šaj te sikavel pe milost?

² Isi panda jekh način sar šaj te sikavel pe milost. Jekh milostivo manuš šaj te odlučinel te na kazninel nekas so valjani te ovel kaznimo. O Jehova posebno ko akava način sikavgja amenge milost. O psalmisti vakergja: „Na postapinela amencar sprema amare grevija“ (Ps. 103:10). Ama ko javera situacie o Jehova strogo ukorinela okole so grešingja.

3. Bašo kola pučiba ka dobina odgovor ki akaja statija?

³ Ki akaja statija, ka odgovorina ko trin pučiba: Soske o Jehova sikavela milost? Šaj li te del pe strogo ukor a sepak te sikavel pe milost? Hem so ka pomožinel amenge te sikava milost? Te dikha sar e Devleskoro lafi odgovorinela ko akala pučiba.

SOSKE O JEHOVA SIKAVELA MILOST

4. Soske o Jehova sikavela milost?

⁴ O Jehova mangela te ovel milostivo. O apostol Pavle pišingja kaj o Devel tano „barvalo ki milost“. Ko akava kontekst, o Pavle kerela sine lafi kaj o Devel tano milostivo soske dela nebesno nadež ple nesovršena slugenge, soj tane pomazime (Ef. 2:4-7). Ama o Jehova na sikavela milost samo e pomazanikonge. O psalmisti o David pišingja: „O Jehova tano šukar sarinencar, hem leskiri milost dikhela pe ko sa so kergja“ (Ps. 145:9). Adaleske so o Jehova mangela e manušen, ov sikavela milost sekogaš keda dikhela kaj isi pričina te kerel adava.

5. Kotar džanela sine o Isus kaj o Jehova tano milostivo?

⁵ Nikoj na džanela pošukar taro Isus kobor o Jehova mangela te sikavel milost. Ola sine but vreme zaedno ko nebo angleder o Isus te avel tele ki Phuv (Izr. 8:30, 31). Ko but situacie, ov dikhlja sar leskoro Dad sikavgja milost e grešna manušenge (Ps. 78:37-42). Ov but puti kerela sine lafi baši akaja šuži osobina so isi leskere Dade.

6. Savi slika dengja amen o Isus baši ple Dadeskiri milost?

⁶ Sar so spomningjem ki angluni statija, o Isus koristingja jekh sporedba bašo jekh buntovno čhavo, te šaj te del amen jekh slika bašo adava kobor but o Jehova mangela te sikavel milost. Ki sporedba, o čhavo gelo peske kheraldan hem trošingja plo imot agjaar so živingja nemoralno (Luka 15:13). Palo nesavo vreme, ponizno halilo pli greška, kaingja pe bašo ple postapke hem irangja pe khere. Sar reagiringja leskoro dad? O čhavo šaj sine odma te dikhel ple dadeskiri reakcija. O Isus vakergja: „Džikote [o čhavo] panda sine dur, leskoro dad dikhlja le hem pelo leske žal, prastandilo, gušingja le hem čumingja le“. O dad na ponižingja ple čhave. Namesto adava, ov sikavgja leske milost hem prostingja leske hem palem primingja le khere. O buntovno čhavo but grešingja, ama leskoro dad prostingja leske soske ov kaingja pe. O milostivo dad tari sporedba pretstavinela e Jehova. Agjaar, o Isus ko jekh posebno način sikavgja ple Dadeskiri spremnost te prostinel e grešnikonge kola so iskreno kainena pe (Luka 15:17-24).

7. Sar e Jehovaskiri milost sikavela kaj ov tano but mudro?

⁷ O Jehova sikavela milost adaleske so ov tano najmudro. E Jehovaskiri mudrost nane nesavi šudri osobina, bizo čuvstvija. Namesto adava, i Biblija vakerela kaj „i mudrost so avela upraldan“, tani „pherdi milost hem šukar bukja“ (Jak. 3:17). Sar jekh dad pherdo mangipaja, o Jehova džanela kaj leskere čhaven ka ovel len korist tari leskiri milost (Ps. 103:13; Isa. 49:15). I milost so avela taro Devel dela len nadež baši idnina iako tane nesovršena. Adaleske, e Jehovaskiri bari mudrost pottikninela le te sikavel milost sekogaš keda dikhela kaj isi pričina te kerel adava. Ama, o Jehova isto agjaar džanela keda ma te sikavel milost. Adaleske soj tano mudro, o Jehova nikogaš na nakhavela i granica tari milost ki popustlivost.

8. So mora nekogaš te kerel pe, hem soske?

⁸ Te phena kaj nesavo sluga e Devleskoro namerno odlučinela te živinel nemoralno životo. Sar valjani amen te postapina? O Pavle vodimo taro Devel vakergja: „Čhinaven te družinen tumen lea“ (1. Kor. 5:11). O grešnikija so na kainena pe tane isklučime taro sobranie. Adava mora te kerel pe, te šaj te zaštitinel pe o sobranie hem te ikeren pe e Jehovaskere sveta merilija. Ama, nesave šaj te mislinen kaj ako nekoj tano isklučimo o Devel na sikavgja leske milost. Dali adava tano točno? Te dikha.

DALI O ISKLUČIBE TANO MILOSTIVO?

9-10. Sar so pišinela ko Evreite 12:5, 6, soske šaj te vakera kaj sikavela pe milost keda isklučinela pe nekas? Vaker primer.

⁹ Keda ko sostanok izvestinela pe kaj nekoj so mangaja le „nane više jekh taro e Jehovaskere svedokija“, tegani amen siem but tažna. Šaj pučaja amen, dali mora sine te isklučinen le? Dali e isklučibaja čače sikavela pe milost? Oja. Keda nekaske dela pe ukor adalea sikavela pe mudrost, milost hem mangipe (Izr. 13:24). Dali šaj o isklučibe te pomožinel nekaske te meninel pe hem te kainel pe? Oja šaj. But džene so kerena sine seriozna grevija, vakerena kaj o isklučibe pomožingja lenge te haljoven kobor but grešingje, te kainen pe, te meninen plo način sar odnesinena pe hem te iranen pe ko Jehova. (Čitin Evreite 12:5, 6.)

¹⁰ Te dikha jekh primer. Jekh pastiri primetinela kaj jekh taro leskere bakhre nasvalilo. Ov džanela kaj te šaj te sasljarel e bakhre taro adava nasvalipe, valjani te odvojnel le taro javera bakhre. Ama, o bakhre nane životne so mangena te oven korkori. Dali akava značinela kaj o pastiri tano preterano strogo hem lošno so odvojnela akale bakhre? Sigurno kaj na. Ov džanela kaj ako mukhela e nasvale bakhre te ovel maškar o javera bakhre, tegani ola da ka nasvaljoven. Adalea so odvojnela le, ov zaštitinela celo stado. (Sporedin 3. Mojseeva 13:3, 4.)

11. a) Ko save načinija šaj jekh isklučimo te ovel sporedimo jekhe nasvale bakhrea? b) So šaj o isklučime te keren hem savi pomoš šaj te dobinen?

¹¹ Keda nekoj tano isklučimo, šaj te sporedina le jekhe nasvale bakhrea. Ov tano nasvalo ki duhovna smisla (Jak. 5:14). Isto sar nesave fizička nasvalipa so šaj te oven but zarazna, slično o duhovno nasvalipa šaj te ovel but zarazno. Adaleske, ko nesave slučaija okova soj duhovno nasvalo mora te odvojnel pe, javere lafencar te ovel isklučimo taro sobranie. Asavko ukor sikavela e Jehovaskoro mangipe sprema okola soj verna taro leskoro stado, hem šaj te pomožinel e grešnikoske te haljol po grevo hem te kainel pe. Džikote tano isklučimo, šaj te ovel prisutno ko sostanokija, kote so šaj duhovno te hraninel pe hem palem te kerel pli vera zorali. Ov ponadari da šaj te dobinel literatura koja so šaj te proučinel la hem te dikhel o JW Broadcasting^®. Hem keda o starešine ka dikhen kaj ov kerela promene, ola šaj te den le sovet hem te pomožinen leske te ovel palem e Jehovaskoro svedoko.b

12. Sar šaj o starešine te sikaven mangipe hem milost e grešnikoske kova so na kainela pe?

¹² Važno tano te na bistra kaj samo okola so na kainena pe tane isklučime. O starešine haljovena kaj akaja tani seriozno buti, hem kaj mora šukar te razmislinen angleder te odlučinen te isklučinen nekas. Ola džanena kaj o Jehova ukorinela „doborom kobor so valjani“ (Erem. 30:11). Ola mangena pumare phralen, hem na mangena te keren nešto kolea so ka anen lenge duhovno šteta. Ama, ponekogaš sikavela pe mangipe hem milost agjaar so ka isklučinen e grešniko.

13. Soske jekh hristijani taro Korint mora sine te ovel isklučimo?

¹³ Razmislin sar postapingja o Pavle jekhe grešnikoja taro prvo veko so na kaingja pe. Jekh hristijani taro Korint živinela sine nemoralno ple dadeskere romnjaja. Adava sine but odvratno! O Pavle džanlja kaj o Jehova angleder vakergja e Izraelconge: „Okova manuš so isi le odnos pe dadeskere romnjaja, ladžakerela pe dade. O solduj džene mora te oven mudarde, korkori tane kriva bašo pumaro meribe“ (3. Moj. 20:11). Džangjola pe, o Pavle našti sine te vakerel e sobranieske te mudaren adale manuše. Ama ov vakergja lenge te isklučinen le. Adale manušeskere nemoralna postapke vlijajngje upro javera taro sobranie. Nesave lendar čak ni na dikhena sine ko adava sar seriozno grevo! (1. Kor. 5:1, 2, 13).

14. Sar sikavgja o Pavle milost sprema o isklučimo manuš taro Korint, hem soske? (2. Korinkjanite 2:5-8, 11)

¹⁴ Nesavo vreme pokasno, o Pavle šungja kaj akava manuš kergja bare promene. Ov čače kainela pe sine! Iako akava manuš angja ladž upro sobranie, o Pavle vakergja e starešinenge kaj na mangela te ovel lea preterano strogo. Ov vakergja lenge: „Spremno prostinen leske hem utešinen le“. Primetin soske o Pavle vakergja te keren adava: „Te šaj te na peravel le i but bari žal“. O Pavle žalingja akale manuše so kaingja pe. Ov na manglja te dikhel akale manuše doborom obeshrabrimo tari žal bašo adava so kergja so ka čhinavel te rodel te prostinel pe leske. (Čitin 2. Korinkjanite 2:5-8, 11.)

15. Sar šaj o starešine te oven stroga ama sepak milostiva?

¹⁵ Slično sar o Jehova, o starešine mangena te sikaven milost. Ola dena strogo ukor keda adava tano potrebno ama isto agjaar sikavena milost sekogaš keda šaj. Ako o starešine ni hari na ukorinena okolen so grešinena, tegani adava nane milost, nego popustlivost. Ama dali samo o starešine valjani te sikaven milost?

SO KA POMOŽINEL SARINENGE TE SIKAVA MILOST?

16. Sprema Izreki 21:13, sar ka postapinel o Jehova okolencar so na sikavena milost?

¹⁶ Sa o hristijanja trudinena pe te oven milostiva sar o Jehova. Soske? Jekh pričina tani adaja so o Jehova nane te šunel okolen so na sikavena milost e javerenge. (Čitin Izreki 21:13.) Nikoj amendar na mangela o Jehova te na šunel leskere molitve. Adaleske izbeginaja te ova but stroga hem te na sikava milost. Namesto te irana amaro dumo keda nekoj tano ki dukh, amen mora sekogaš te ova spremna te šuna keda o „čorolo ka žalinel pe“. Slično agjaar, trudinaja amen te primenina i pouka taro akala lafija: „Okova so nane milostivo sprema o javera ka sudinel pe leske bizi milost“ (Jak. 2:13). Ako ponizno priznajnaja kobor but valjani amenge milost, pobari tani i verojatnost kaj ka sikava milost. Posebno mangaja te sikava milost keda okola so grešingje kainena pe hem iranena pe ko sobranie.

17. Sar o cari o David vilestar sikavgja milost?

¹⁷ O bibliska primerija šaj te pomožinen amenge te sikava milost hem te izbegina te ova preterano stroga. Na primer, razmislin bašo cari o David. Ov but puti vilestar sikavgja milost. Iako o Saul manglja te mudarel le, o David sine milostivo sprema e Devleskoro pomazimo cari. Ov nikogaš na manglja te iranel leske lošnipaja ili te povredine le (1. Sam. 24:9-12, 18, 19).

18-19. Ko kola duj situacie o David na sikavgja milost?

¹⁸ Ama, o David na sine sekogaš milostivo. Na primer, o Naval kova so sine grubo manuš, vredžingja e Davide hem na manglja te del le hajbaske hem leskere manušenge. Tegani o David but holjangja hem manglja te mudarel le hem sa e muršen taro leskoro kher. Ama e Navaleskiri romni, koja so sine ljubezno hem strplivo, sigate reagiringja hem agjaar o David na mudargja e Navale hem leskere manušen (1. Sam. 25:9-22, 32-35).

¹⁹ Ki jekh javer prilika, o proroko o Natan vakergja e Davideske bašo jekh barvalo manuš kova so čorgja ple čorole komšijaskere bakhre kole so but mangela le sine. Nervozno bašo adava so šungja, o David vakergja: „Sar soj dživdo o Jehova, o manuš so kergja adava zaslužinela te merel!“ (2. Sam. 12:1-6). O David džanela sine kaj e Mojseeskoro zakoni vakerela ako nekoj čorgja jekh bakhro, valjani sine te iranel štar bakhre (2. Moj. 22:1). Ama dali zaslužinela sine te ovel mudardo? Adaja bi ovela sine but strogo kazna. O Natan ustvari vakergja akaja paramis te šaj o David te haljovel kaj ov kergja pobare grevija. Hem akaja paramis sikavgja kaj o Jehova sine but po milostivo sprema o David, nego o David sprema o čor tari e Nataneskiri sporedba (2. Sam. 12:7-13).

20. So šaj te sikljova taro e Davideskoro primer?

²⁰ Primetin kaj keda o David sine holjamo, ov mislingja kaj o Naval hem sa o murša taro leskoro kher zaslužingje te meren. A pokasno, sine spremno te vakerel kaj o barvalo manuš tari e Nataneskiri sporedba valjani te ovel mudardo. Ki akaja dujto situacija šaj pučaja amen, soske o David kova so obično sine ljubezno manuš, osudingja doborom strogo e barvale manuše tari e Nataneskiri sporedba? Razmislin samo so slučinela pe sine e Davideske ko adava periodi. Le but mučinela le sine i sovest. Ako nekas isi strogo hem osuduvačko stavi, adava tano znako kaj nane ki šukar duhovno sostojba. O Isus jasno vakergja ple sledbenikonge: „Ma sudinen te šaj ma te sudinel pe tumenge, soske save sudoja sudinena agjaar ka sudinel pe tumenge da“ (Mat. 7:1, 2). Adaleske, te pazina te na ova preterano stroga hem te trudina amen te ova „barvale ki milost“, sar amaro Devel.

21-22. Ko save načinija šaj te sikava milost?

²¹ Te ove milostivo na značinela samo te ovel tuke žal e javerenge, nego adava značinela te kere da nešto e javerenge te šaj te pomožine lenge. Adaleske, sarine amen šaj te razmislina save potrebe isi amare familija, ko sobranie hem e manušen soj okolu amende. Sigurno isi but prilike kote so šaj te sikava milost! Dali nekaske valjani uteha? Šaj li praktično te pomožina agjaar so ka ingara hajbaske ili te razmislina so javer šaj te kera? Dali nekaske so irangja pe palem ko sobranie, valjani amal kova so ka ohrabrinel le? Šaj li te kera javerencar lafi bašo šukar haberi kova so dela uteha? Akava tano jekh taro najšukar načinija sar šaj te sikava milost sarinenge kasaja so avaja ko kontakt (Jov 29:12, 13; Rim. 10:14, 15; Jak. 1:27).

²² Ako siem svesna bašo e javerengere potrebe, ka primetina kaj isi but prilike okolu amende sar šaj te sikava milost. Keda sikavaja milost, keraja amare nebesno Dade bahtalo — o Devel kova soj „barvalo ki milost“!