O Jehova mangela sarine te kainen pe

1. So značinela nekoj te kainel pe?

KEDA ka kera nešto pogrešno, but tano važno te kaina amen. Sprema i Biblija, jekh manuš kainela pe keda leske žal baši greška so kergja la, čhinavela te kerel la hem odlučno tano nikogaš više te na povtorinel la (Mat. 3:8; Apo. 3:19; 2. Pet. 3:9).

2. Soske sarine valjani te sikljova bašo kaibe? (Neemija 8:9-11).

² Sekova manuš valjani te sikljol bašo kaibe. Soske? Adaleske so sarine amen grešinaja sekova dive. Sar čhave e Adameskere hem e Evakere, sarine amen nasledingjem grevo hem meribe (Rim. 3:23; 5:12). Nikoj amendar našti te našel taro adava. Čak o manuša so sine len bari vera, sar so sine o apostol Pavle, borinena pe sine protiv o grevo (Rim. 7:21-24). Dali akava značinela kaj celo vreme valjani te ova razočarime bašo amare grevija? Na. O Jehova tano milostivo hem mangela te ova srekjna. Razmislin bašo Evreija so živinena sine ko vreme e Neemijaskoro. (Čitin Neemija 8:9-11.) O Jehova na manglja te oven phage tari dukh bašo grevija so kergje len angleder, nego manglja radosno te obožavinen le. O Jehova džanela kaj keda kainaja amen adava pomožinela amen te ova radosna. Adaleske, ov sikavela amen bašo kaibe. Ako kainaja amen bašo amare grevija, šaj te ova uverime kaj amaro milostivo Dad ka prostinel amenge.

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Ki akaja statija ka sikljova nešto poviše bašo kaibe. Ka dikha trin bukja. Prvo, ka doznajna so sikavgja o Jehova e Izraelcon bašo kaibe. Palo adava, ka dikha sar o Jehova pomožingja okolenge so grešingje te aven dži ko adava te kainen pe. Ko krajo, ka dikha so siklile e Isuseskere sledbenikija bašo kaibe.

SO SIKAVGJA O JEHOVA E IZRAELCON BAŠO KAIBE

4. So sikavgja o Jehova e Izraelcon bašo kaibe?

⁴ Keda o Jehova organiziringja e Izraelcon sar narodo, ov kergja lencar sojuz, javere lafencar jekh dogovor. O Jehova vetingja lenge kaj ako ikerena leskere zapovedija, ov ka zaštitinel len hem ka blagoslovinel len. Bašo ple zakonija ov vakergja lenge: „Soske, akaja zapoved so dava la tuke avdive nane tuke but phari hem nane tutar but dur“ (5. Moj. 30:11, 16). Ama ako ola čhinavena sine te ikeren leskere zapovedija ili birinena sine te služinen javere devlenge, ov nane sine više te zaštitinel len hem ola ka trpinen sine posledice. Ama, adava na značinela sine kaj našti palem te ovel len e Devleskiri milost. Ola šaj sine te iranen pe ko Jehova pumaro Devel hem te šunen leskoro glaso (5. Moj. 30:1-3, 17-20). Javere lafencar, ola šaj sine te kainen pe. Ako kerena sine adava, o Jehova palem ka ovel sine lencar paše hem ka blagoslovinel len.

5. Sar o Jehova sikavgja kaj na otkažingja pe taro plo narodo? (2. Carevite 17:13, 14).

⁵ E Devleskoro birimo narodo but puti buninela pe sine protiv o Jehova. Osven so obožavinena sine javere devlen, ola kerena sine hem javera strašna bukja. Adaleske trpinena sine posledice. Ama o Jehova na otkažingja pe taro plo tvrdoglavo narodo. Ov sekova puti bičhalela sine prorokija te šaj te pottikninel ple narodo te kainel pe hem te iranel pe ki leste. (Čitin 2. Carevite 17:13, 14.)

6. Sar o Jehova koristingja ple prorokon te šaj te sikavel ple narodo kobor tano važno te kainel pe? (Dikh hem i slika.)

⁶ O Jehova but puti koristingja ple prorokon te šaj te predupredinel ple narodo hem te pomožinel leske te na grešinel više. Na primer, preku o Eremija o Devel vakergja: „Iran tut Izrael, tu koja so sian buntovno!... Nane te holjanav tuke, soske me sium verno... Nane zasekogaš te ovav holjamo. Haljov o pharipe tle grevoskoro, soske grešingjan protiv o Jehova“ (Erem. 3:12, 13). Preku o Joil, o Jehova vakergja: „Iranen tumen ki mande celo tumare vilea“ (Joil 2:12, 13). Ov phengja e Isaijaske te vakerel: „Čistinen tumen, čhinaven anglo mle jakhja te keren lošna bukja. Ma keren više lošnipe“ (Isa. 1:16-19). A preku o Ezekiel, o Jehova pučlja: „Zarem mange milo te merel okova so kerela lošnipe... a na te iranel pe taro ple drumija hem te ačhovel dživdo? Nane mange ni hari milo nekoj te merel... Adaleske, čhinaven te grešinen hem živinen!“ (Ezek. 18:23, 32). E Jehovaske tano but milo keda dikhela kaj o manuša kainena pe bašo pumare grevija soske ov mangela o manuša te živinen zasekogaš! Adaleske o Jehova na adžikerela nekoj te meninel pe, pa čak tegani te pomožinel leske. Te dikha nesave javera primerija bašo akava.

7. Savi pouka dengja o Jehova ple narodoske preku o izveštaj bašo proroko o Osija hem baši leskiri romni?

⁷ Primetin savi pouka dengja o Jehova ple narodoske preku o proroko o Osija hem preku leskiri romni i Gomera. Otkeda kergja preljuba oj mukhlja e Osija bašo javer manuš. Dali na sine šanse oj te kainel pe? O Jehova kova so šaj te čitinel o vile vakergja e Osijaske: „Dža hem palem mang e romnja kola so javer mangela la hem koja so kerela preljuba“, sar so o Jehova mangela e Izraeleskere čhaven, džikote ola iranena pe ko javera devela“ (Osi. 3:1; Izr. 16:2). Primetin kaj e Osijaskiri romni ponadari da kerela sine pharo grevo. Sepak, o Jehova vakergja e Osijaske te džal ki late, te del la prilika te smirinen pe hem te prostinel lake.a Slično, o Jehova na otkažingja pe taro plo tvrdoglavo narodo. Iako ola ponadari da kerena sine phare grevija, ov panda mangela len sine. Ov prodolžingja te bičhalel ple prorokon te šaj te pomožinel lenge te kainen pe hem te promeninen pe. Dali akava primer sikavela kaj o Jehova kova so „ispitinela o vile“ ka probinel te pomožinel nekaske so ponadari kerela pharo grevo te kainel pe? (Izr. 17:3). Ajde te dikha.

SAR O JEHOVA POMOŽINELA E MANUŠENGE TE AVEN DŽI KO ADAVA TE KAINEN PE

8. So kergja o Jehova te šaj te pomožinel e Kaineske te kainel pe? (1. Mojseeva 4:3-7; dikh hem i slika.)

⁸ O Kain sine o prvo čhavo e Adameskoro hem e Evakoro. Ov nasledingja o grevo taro ple roditelija. Osven adava, baši leske i Biblija vakerela: „Ov kerela sine lošna bukja“ (1. Jov. 3:12). Šaj adaleske o Jehova na dikhlja šukar ko Kain hem na prifatingja leskiri žrtva. Namesto te promeninel ple postapke, o Kain but holjangja hem sine razočarimo. So kergja o Jehova palo adava? Ov kergja lafi e Kainea. (Čitin 1. Mojseeva 4:3-7.) Primetin kaj o Jehova kergja ljubezno lafi e Kainea, vakergja leske kaj ka blagoslovinel le ako kainela pe hem predupredingja le kaj tano ki opasnost te kerel grevo. Žalno tano adava so o Kain na šungja e Jehova. Ov na mukhlja o Jehova te pomožinel leske te kainel pe. Otkeda o Kain odbingja i pomoš taro Jehova, dali o Devel čhinavgja te pomožinel e manušenge te kainen pe bašo pumare grevija? Ni najhari!

9. Sar o Jehova pomožingja e Davideske te kainel pe?

⁹ O Jehova but manglja e care e Davide. Ov čak baši leste vakergja kaj „tano manuš sprema [leskoro] vilo“ (Apo. 13:22). Ama, o David kergja phare grevija, maškar kolende so sine preljuba hem mudaribe. Sprema e Mojseeskoro zakoni, o David zaslužingja te merel (3. Moj. 20:10; 4. Moj. 35:31). Ama, o Jehova manglja te pomožinel e Davideske te kainel pe.b Ov bičhalgja ple proroko e Natane ko David iako ov panda na sikavgja nisavo znako kaj kainela pe. O Natan koristingja jekh sporedba te šaj te resel dži ko e Davideskoro vilo. Ov halilo kaj but povredingja e Jehova hem adaleske kaingja pe (2. Sam. 12:1-14). Ov hor taro vilo pišingja jekh psalm kova so sikavela kobor sine leske žal bašo adava so kergja (Ps. 51, natpis). Akava psalm utešingja bute manušen kola so kergje nesavo grevo hem pottikningja len te kainen pe. But siem blagodarna so o Jehova pomožingja ple mangle slugaske e Davideske te kainel pe.

10. Sar osetinea tut bašo adava so džanea kaj o Jehova tano strplivo amencar hem prostinela amenge?

¹⁰ O Jehova mrzinela sekova grevo (Ps. 5:4, 5). Ama, ov džanela kaj sarine amen siem grešnikija hem adaleske so mangela amen ov odlučinela te pomožinel amenge te borina amen protiv o grevo. Ov sekogaš probinela te pomožinel čak e najbare grešnikonge te kainen pe hem te oven lea paše. Akava tano but utešno! Keda razmislinaja baši e Jehovaskiri strplivost hem spremnost te prostinel, amen siem odlučna te ačhova leske verna hem sigate te kaina amen keda ka grešina. Akana te dikha so sikavgja o Isus ple učenikon bašo kaibe.

SO SIKLILE E ISUSESKERE SLEDBENIKIJA BAŠO KAIBE

11-12. So sikavgja o Isus ple učenikon bašo plo Dad preku jekh sporedba? (Dikh i slika tari strana.)

¹¹ Ko prvo veko tari a.e., alo o vreme te pojavinel pe o Mesija. Sar so sine spomnimo ki angluni statija, preku o Jovan Krstitel hem o Isus Hristos, o Jehova sikavgja e manušen kobor tano važno te kainen pe (Mat. 3:1, 2; 4:17).

¹² Džikote kerela sine pli služba ki phuv, o Isus sikavgja e manušen kobor but leskoro Dad tano spremno te prostinel keda grešinaja. O Isus kergja adava agjaar so vakergja jekh but šuži sporedba bašo jekh čhavo so našavdilo. Adava terno manuš odlučingja te džal peske kheraldan hem kerela sine but lošna bukja. Ama, palo nesavo vreme ov halilo pli greška hem irangja pe khere. Sar reagiringja leskoro dad? O Isus vakergja kaj džikote panda sine dur, leskoro dad dikhlja le hem prastandilo, gušingja le hem čumingja le. O čhavo na očekujngja o dad te prostinel leske hem adaleske pučlja le dali šaj te kerel buti ki leste sar jekh taro leskere sluge. Ama o dad spremno prostingja leske hem vikingja le „mo čhavo“ hem primingja le palem te ovel delo tari familija. O dad vakergja: „Mo čhavo... našavdilo hem akana irangja pe“ (Luka 15:11-32). Keda o Isus živinela sine ko nebo ov sigurno dikhlja sar leskoro Dad sikavgja asavko sočuvstvo bute grešnikonge kola so kaingje pe. Akaja sporedba koja so o Isus vakergja la but utešinela amen hem sikavela kobor milostivo tano amaro Dad o Jehova.

13-14. So siklilo o apostol Petar bašo kaibe, hem so sikavgja e javeren bašo adava? (Dikh hem i slika.)

¹³ O apostol Petar siklilo važna pouke taro Isus bašo adava sar o Jehova prostinela okolenge so kainena pe. O Petar but puti grešingja, a o Isus darežlivo prostingja leske. Na primer, otkeda trin puti vakergja kaj na pendžarela ple Gospodare, o Petar sine phago tari dukh soske osetinela pe sine but krivo (Mat. 26:34, 35, 69-75). Ama, otkeda o Isus voskresningja, pojavingja pe e Petareske keda ov sine korkori te šaj te kerel lea lafi (Luka 24:33, 34; 1. Kor. 15:3-5). Sigurno, o Isus džanlja kaj o Petar kainela pe hem manglja te uverinel le kaj prostingja leske.

¹⁴ Akana o Petar taro lično iskustvo šaj sine te sikavel e javeren bašo kaibe hem bašo prostibe. Nesavo vreme palo prazniko Pedesetnica, o Petar ikergja govor anglo but Evreija koleste so objasningja kaj ola mudargje e Mesija. Sepak, ljubezno pottikningja len: „Kainen tumen hem iranen tumen ko Devel te šaj te kosen pe tumare grevija, hem o Jehova te iranel tumari sila“ (Apo. 3:14, 15, 17, 19). Znači akalea o Petar sikavgja kaj o kaibe pottikninela jekhe grešniko te iranel pe, javere lafencar te promeninel plo pogrešno način sar razmislinela hem sar postapinela hem te počminel te kerel adava so radujnkerela e Devle. Isto agjaar, o apostoli vakergja adale Evreenge kaj o Jehova ka kosel lengere grevija, javere lafencar celosno ka prostinel lenge sar ka phene nikogaš na sine kerde. But berša pokasno, o Petar uveringja e hristijanen: „O Jehova... tano strplivo tumencar hem na mangela nikoj te ovel uništimo nego sarinen te ovel len prilika te kainen pe“ (2. Pet. 3:9). But utešinela amen adava so džanaja kaj o Jehova celosno ka prostinel amenge ako kainaja amen bašo amare grevija, čak ako ola tane but bare!

15-16. a) Sar o apostol Pavle siklilo kobor o Jehova prostinela? (1 Timotej 1:12-15). b) So ka dikha ki sledno statija?

¹⁵ O Savle taro Tars sine manuš kova so kergja but lošna bukja. Ov nasilno progoninela sine e Hristoseskere sledbenikon. Poviše hristijanja verojatno mislinena sine kaj ov nikogaš nane te promeninel pe hem te kainel pe. Ama, o Isus razmislinela sine but pojaver taro jekh nesovršeno manuš. O Isus hem leskoro Dad dikhle o šukar osobine ko Savle. O Isus vakergja: „Me biringjum akale manuše“ (Apo. 9:15). O Isus čak koristingja čudo te šaj te pomožinel e Savleske te kainel pe (Apo. 7:58 — 8:3; 9:1-9, 17-20). Otkeda ulo hristijani, o Savle — kova so pokasno ulo pendžardo sar apostol Pavle — but puti vakerela sine kobor tano blagodarno bašo adava sar o Jehova hem o Isus sikavgje leske milost hem šukaripe. (Čitin 1. Timotej 1:12-15.) O Pavle vakergja e phralenge hem e phenjenge kaj „o Devel ljubezno trudinela pe te pomožinel“ len te kainen pe (Rim. 2:4).

¹⁶ Ki jekh prilika, o Pavle šungja kaj o sobranie ko Korint dozvolinela jekh manuš kova so kerela sine seksualno nemoral te ačhol ko sobranie. So vakergja o Pavle adale hristijanenge te keren? Taro adava so vakergja šaj te sikljova kaj o Jehova sikavela mangipe keda ukorinela ple slugen hem kaj sikavela milost keda ola ka kainen pe. Isto agjaar, ka sikljova sar te dža palo leskoro primer. Ki sledno statija podetalno ka dikha so slučingja pe ko sobranie ko Korint.