E Jehovaskoro vas nikogaš nane doborom kratko

1. Sar o Mojsej sikavgja doverba ko Jehova džikote vodingja e Izraelcon keda iklile taro Egipet?

KO LIL Evreija pišinela bašo but manuša kolen so sine len vera ko Jehova. Jekh lendar tano o Mojsej, kole so sine le but bari vera (Evr. 3:2-5; 11:23-25). Ov sikavgja vera džikote vodingja e Izraelcon keda iklile taro Egipet. O Mojsej na dozvolingja o faraoni hem leskiri vojska te daravkeren le. Adaleske so sine le doverba ko Jehova, ov vodingja e narodo taro Crveno More, a pokasno hem ki pustina (Evr. 11:27-29). Poviše Izraelcija našavgje doverba kaj o Jehova ka grižinel pe lenge, ama e Mojsee ponadari da sine le doverba ko plo Devel. Leskiri vera na sine džabe soske o Devel čudoja dengja len hajbaske hem pani ki pustina kote so skoro ništo na bajrola sinea (2. Moj. 15:22-25; Ps. 78:23-25).

2. Soske o Devel pučlja e Mojsee: „Zarem e Jehovaskoro vas ulo doborom kratko?“ (4. Mojseeva 11:21-23).

² Ama, iako e Mojsee sine le silno vera, okolu jekh berš otkeda o Izraelcija čudoja sine spasime taro Egipet, ov počmingja te sumninel pe dali o Jehova ka šaj te del mas ple narodoske sar so vakergja. O Mojsej našti sine te zamislinel peske sar o Jehova ka del dovolno mas milionja Izraelconge kola so sine ki pustina. Adaleske o Jehova pučlja e Mojsee: „Zarem e Jehovaskoro vas ulo doborom kratko?“ (Čitin 4. Mojseeva 11:21-23.) Akate e lafencar „e Jehovaskoro vas“ mislinela pe ki e Devleskiri sila. Javere lafencar, o Jehova pučlja e Mojsee: „Dali čače mislinea kaj našti te kerav adava so vakerava kaj ka kerav?“

3. Soske valjani te razmislina bašo adava so slučingja pe e Mojseea hem e Izraelconcar?

³ Šaj tu da nekogaš pučljan tut dali o Jehova ka grižinel pe bašo tle hem tle familijakere materijalna potrebe. Ki akaja statija ka dikha soske e Mojseeske hem e Izraelconge falingja doverba kaj o Jehova ka grižinel pe bašo lengere potrebe. O bibliska načelija so ka dikha len, ka pomožinen amenge te bajrara amari doverba kaj e Jehovaskoro vas nikogaš nane doborom kratko.

SIKLJOV TARO MOJSEJ HEM TARO IZRAELCIJA

4. Soske but Izraelcija počmingje te sumninen pe dali o Jehova šaj te grižinel pe bašo lengere materijalna potrebe?

⁴ Soske but Izraelcija počmingje te sumnine pe dali o Jehova šaj te grižinel pe lenge? Te dikha o kontekst. O Izraelcija hem but javera manuša kola so na sine Izraelcija, nesavo vreme sine ki bari pustina džikote patujnena sine taro Egipet dži ki Vetimi phuv (2. Moj. 12:38; 5. Moj. 8:15). Adalenge so na sine Izraelcija dosadisalilo te han mana, a o isto slučingja pe hem bute Izraelconcar kola so počmingje te žalinen pe zaedno lencar (4. Moj. 11:4-6). Ola počmingje te žalinen palo hajbe so sine len ko Egipet. Adaleske so sine le pritisok taro narodo, o Mojsej mislingja kaj ov lično valjani te grižinel pe te ovel len hajbaske (4. Moj. 11:13, 14).

5-6. So šaj te sikljova taro adava sar o javera manuša vlijajngje upro but Izraelcija?

⁵ Najverojatno upro Izraelcija vlijajngja o neblagodarno stavi so sine e manušen kola so na sine Izraelcija. Upri amende da šaj te vlijajnel o neblagodarno stavi e javerengoro hem te počmina te na ova zadovolna adalea so o Jehova dela amen. Adava šaj te slučinel pe ako žalinaja palo adava so nekogaš sine amen ili ako ovaja ljubomorna e javerenge bašo adava so isi len. Ama, ka ova posrekjna ako sikljovaja te ova zadovolna adalea so isi amen.

⁶ O Izraelcija na valjangje te bistren kaj o Devel vetingja lenge kaj ka oven len but materijalna bukja keda ka resen ko pumaro nevo than živibaske. Adava vetuvanje valjani sine te ispolninel pe ki Vetimi phuv, a na džikote patujnena sine ki pustina. Slično, namesto te koncentririna amen ko adava so nane amen akana, šukar tano te razmislina bašo adava so o Jehova vetingja kaj ka del amen ko nevo sveto. Isto agjaar, šaj te razmislina bašo nesave bibliska stihija kola so ka pomožinen amen te bajrara amari doverba ko Jehova.

7. Soske šaj te ova sigurna kaj e Jehovaskoro vas nane doborom kratko?

⁷ Sepak, šaj pučea tut soske o Devel pučlja e Mojsee: „Zarem e Jehovaskoro vas ulo doborom kratko?“ O Jehova šaj manglja te pomožinel e Mojseeske te razmislinel na samo bašo adava kobor silno tano leskoro mokjno vas, nego hem bašo adava dži kaj šaj te resel. O Devel šaj sine te del but mas e Izraelconge iako ola sine ki pustina. Ko krajo o Izraelcija šaj sine pumare jakhencar te dikhen kaj tano čače adava so o David pišingja le vekoncar pokasno: „Ka pružine tlo vas, hem tlo desno vas ka spasinel man“ (Ps. 138:6, 7). Adaleske, keda siem ki phari situacija na valjani te sumnina amen kaj o Jehova ka pomožinel sekole jekheske amendar, bizi razlika kaj arakhljovaja.

8. So ka pomožinel amenge te na kera i isto greška sar so kergje but džene taro adala so sine ki pustina? (Dikh hem i slika.)

⁸ Palo kratko vreme, o Jehova kergja adava so vetingja, dengja e narodoske but potpološke. Ama, o Izraelcija na sikavgje blagodarnost e Devleske bašo akava čudo. Namesto adava, but lendar ule alčna. Ola dive tekvaš, bizo te čhinaven, khedena sine kobor so šaj poviše potpološke. O Jehova holjangja adalenge kola so sebično mangena sine o hajbe hem kazningja len (4. Moj. 11:31-34). Šaj but te sikljova taro akava primer. Mora te pazina te na pera ki stapica te ova alčna. Bizi razlika dali siem barvale ili čorole, valjani najvažno te ovel amenge te kheda „barvalipe ko nebo“ adalea so ka kera amenge paše amalipe e Jehovaja hem e Isusea (Mat. 6:19, 20; Luka 16:9). Ako keraja adava, šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka grižinel pe bašo amare materijalna potrebe.

9. Ko so šaj te ova celosno uverime?

⁹ O Jehova tano spremno avdive da te pomožinel ple narodoske. Sepak, adava na značinela kaj nikogaš nane te našava nešto ko materijalno pogled ili kaj nikogaš nane te ačhova bizo hajbe.b Ama nikogaš na valjani te mislina kaj o Jehova mukhlja amen. Ov ka pomožinel amen bizi razlika savo problemi ka ovel amen. Sar šaj te sikava doverba kaj o Jehova ka grižinel pe amenge? Te dikha duj situacie: 1) keda isi amen finansiska problemija hem 2) keda razmislinaja dali ka oven amen dovolno pare keda ka phujrova.

KEDA ISI AMEN FINANSISKA PROBLEMIJA

10. Save finansiska problemija šaj te oven amen?

¹⁰ Sar avaja popaše ko krajo akale svetoskoro, doborom poviše šaj te očekujna kaj i ekonomsko situacija ka ovel sa pološno. O politička nemirija, o vojne, o prirodna katastrofe ili neve pandemie šaj te keren taro jekh puti te oven bare trošakija ili palem šaj te našava amari buti, adava so isi amen ili amaro kher. Šaj ka valjani te arakha nevi buti ko than kote so živinaja, ili ka valjani amare familijaja te selina amen ko javer than te šaj te grižina amen lake. So ka pomožinel amen te ana odluke kola so ka sikaven kaj isi amen doverba ko Jehova?

11. So ka pomožinel tuke te ikljove ko krajo e finansiska problemencar? (Luka 12:29-31).

¹¹ But tano važno te vakere e Jehovaske so sekirinela tut. Adava but ka pomožinel tuke (Izr. 16:3). Molin e Jehova te del tut i mudrost so valjani tuke te šaj te ane šukar odluke hem te pomožinel tut te ačhove smirimo te šaj te na sekirine tut previše baši tli situacija. (Čitin Luka 12:29-31.) Ma čhinav te moline le te pomožinel tuke te ove zadovolno e osnovna bukjencar ko životo (1. Tim. 6:7, 8). Istražin ko amare publikacie bašo adava sar uspešno te ikljove ko krajo e finansiska problemencar. Bute dženenge pomožingje o statie hem o videoklipija ki jw.org kolende so isi sovetija bašo ekonomska problemija.

12. Kola pučiba šaj te pomožinen jekhe hristijaneske te anel i najšukar odluka baši pli familija?

¹² Nesave prifatingje buti baši koja so valjani sine te selinen pe dur tari pli familija, ama pokasno but džene halile kaj adaja na sine mudro odluka. Angleder te prifatine nesavi nevi buti, razmislin na samo so ka dobine ko finansisko pogled nego hem so ka našave ko duhovno pogled (Luka 14:28). Puč tut: „Sar ka vlijajnel upro mlo brako adava so ka ovav dur taro mlo bračno partneri? Dali ka šaj te prisustvujnav ko sa o sostanokija, te džav ki služba hem te družinav man e phralencar hem e phenjencar?“ Ako isi tut čhave, valjani te puče tut akava važno pučibe: „Sar ka vospitinav mle čhaven hem ka isprajnav len ’sar so vakerela o Jehova‘ hem sar ka pomožinav lenge ’te razmislinen sar leste‘ ako na sium lencar?“ (Ef. 6:4). Keda valjani te ane odluka, mukh te vodinel tut e Jehovaskoro način sar razmislinela, a na adava so ka vakeren tli familija ili o amala kola so na poštujnena o bibliska načelija.c E Toni, kova so živinela ki Zapadno Azija, sine le nekobor privlečna ponude baši buti ko stranstvo. Ama otkeda molingja pe bašo adava hem kergja lafi ple romnjaja, ov odlučingja te odbinel adala ponude hem te razmislinel sar šaj te trošinen pohari. Avdive o Toni vakerela: „Sine man prilika te pomožinav nekobor manušenge te zapoznajnen e Jehova, a amare čhave but mangena o čačipe hem mangena te služinen e Devleske. Amari familija siklili kaj, sa džikote živinaja sprema o lafija taro Matej 6:33, o Jehova ka grižinel pe amenge“.

KEDA RAZMISLINAJA DALI KA OVEN AMEN DOVOLNO PARE KEDA KA PHUJROVA

13. Kola tane nesave bukja so šaj te kera te šaj te oven amen dovolno pare keda ka phujrova?

¹³ Amari doverba ko Jehova šaj te ovel ispitimi isto agjaar keda razmislinaja ki savi finansisko situacija šaj ka ova keda ka phujrova. I Biblija pottikninela amen vredno te kera buti te šaj ki idnina te ovel amen dovolno ko finansisko pogled (Izr. 6:6-11). Razumno tano, kobor so mukhena amare okolnostija, te čhiva nešto ki strana baši idnina. Točno tano kaj o pare dži negde zaštitinena (Prop. 7:12). Ama nikogaš na valjani o pare te oven amenge o najvažno nešto ko životo.

14. Sar šaj te pomožinel amen o stiho taro Evreija 13:5 keda razmislinaja dali ka oven amen dovolno pare keda ka phujrova?

¹⁴ O Isus vakergja jekh paramis kolatar so šaj te sikljol pe hem te dikhel pe kaj nane mudro nekoj te khedel barvalipe bizo te ovel barvalo anglo Devel (Luka 12:16-21). Nikoj na džanela so ka anel o tajsutno dive (Izr. 23:4, 5; Jak. 4:13-15). Osven adava, sar sledbenikija e Hristoseskere, mora te ova spremna te otkažina amen taro sa so isi amen te šaj te ova leskere učenikija (Luka 14:33). Ko prvo veko, o hristijanja tari Judeja spremno otkažingje pe taro sa so sine len (Evr. 10:34). Ko amaro vreme, but phralja hem phenja sine spremna te našaven nešto ko finansisko pogled adaleske so na glasingje baši nijekh političko partija (Otk. 13:16, 17). So pomožingja lenge te keren adava? Len sine len celosno doverba ko vetuvanje e Jehovaskoro: „Nikogaš nane te mukhav tut hem nikogaš nane te iranav tuke mo dumo“. (Čitin Evreija 13:5.) Adaleske, tari jekh strana keraja sa so šaj te oven amen dovolno pare keda ka phujrova, a tari javer strana isi amen celosno doverba kaj o Jehova ka grižinel pe amenge ako slučinela pe nešto so na očekujnaja.

15. Sar valjani o roditelija te dikhen ko pumare čhave? (Dikh hem i slika.)

¹⁵ Ko nesave kulture, e bračna paren isi len čhave glavno te šaj te grižinen pe lenge finansisko keda ola ka phujroven. Ki nesavi smisla, ola ko pumare čhave dikhena sar nekoj so ka osigurinel len ko materijalno pogled. Ama i Biblija vakerela kaj o roditelija valjani te grižinen pe bašo potrebe pumare čhavengere (2. Kor. 12:14). Džangjola pe, keda ka phujron, e roditelenge šaj ka valjani nesavi praktično pomoš hem but čhave radosno ka keren adava (1. Tim. 5:4). Ama e roditelen kolen so isi len doverba ko Jehova haljona kaj i srekja na avela taro adava dali ka bajraren pumare čhaven te šaj ola finansiski te grižinen pe lenge, nego taro adava dali ka pomožinen lenge te oven e Jehovaskere sluge (3. Jov. 4).

16. Sar šaj o roditelija te sikaven pumare čhaven te šaj korkori te grižinen pe bašo pumare potrebe? (Efešanja 4:28).

¹⁶ Tumen o roditelija, tumare primerea sikaven tumare čhaven te ovel len doverba ko Jehova džikote pomožinena len te sikljon korkori te grižinen pe bašo pumare potrebe ki idnina. Džikote panda tane tikne, sikaven len kobor tano korisno te oven bukjarne (Izr. 29:21; čitin Efešanja 4:28.) Džikote bajrona, pomožinen lenge te den pumaro najšukar ki škola. Šukar tano o roditelija te istražinen te šaj te arakhen bibliska načelija, a palo adava te koristinen adala načelija te šaj te pomožinen pumare čhavenge te anen mudra odluke bašo adava savi škola ka birinen. Adava ka pomožinel e čhavenge te oven sposobna te grižinen pe bašo pumare potrebe, ama isto agjaar kobor so šaj poviše te učestvujnen ki služba.

17. Ko so šaj te ova sigurna?

¹⁷ Okolen so isi len doverba ko Jehova, šaj te oven sigurna kaj ov šaj hem mangela te grižinel pe bašo lengere materijalna potrebe. Sar so avaja popaše dži ko krajo akale svetoskoro, šaj te očekujna kaj amari doverba ko Jehova ka ovel ispitimi. Ama bizi razlika so ka slučinel pe, te ovel amen doverba kaj o Jehova ka koristinel pli mokj te šaj te grižinel pe amenge ko materijalno pogled. Šaj te ova sigurna kaj e Jehovaskoro mokjno vas nikogaš nane te ovel doborom kratko hem kaj ov sekogaš ka pomožinel amenge bilo kote te ova.