Pouke taro proroštvo so vakergja le o Jakov angleder te merel —prvo delo

1-2. So kergja o Jakov kratko angleder te merel, hem soske? (Dikh hem i slika.)

NAKHLE otprilika 17 berš otkeda e Jehovaskoro verno sluga o Jakov selingja pe taro Hanaan ko Egipet zaedno ple familijaja (1. Moj. 47:28). Ko adava vreme, o Jakov sine but radosno adaleske so palem sine ple mangle čhavea e Josifea hem adaleske so leskiri familija palem sine zaedno. Ama, o Jakov osetingja kaj panda hari ka merel. Adaleske, vikingja sa ple čhaven te vakerel lenge nešto but važno (1. Moj. 49:28).

² Obično ko adava vreme, angleder te merel, o dad khedela sine ple familija te šaj te del len o posledna upatstvija (Isa. 38:1). Isto agjaar, ki adaja prilika ov šaj sine te vakerel koj ka ovel poglavari ki familija palo leskoro meribe.

3. Sprema 1. Mojseeva 49:1, 2, soske o lafija so vakergja len o Jakov tane posebno važna?

³ Čitin 1. Mojseeva 49:1, 2. Ama, akava na sine obično familijarno khedibe. O Jakov sine proroko. Ki akaja prilika, o Jehova preku pli sila vodingja e Jakove te vakerel ple čhavenge kola važna bukja ka slučinen pe lenge ki idnina, a so ka oven len sine baro vlijanie upro lengere familie. Adaleske, o lafija so o Jakov vakergja len ki adaja prilika, ustvari tane proroštvo.

4. So ka dikha ki akaja statija hem sar adava ka koristinel amenge? (Dikh hem i ramka „E Jakoveskiri familija“.)

⁴ Ki akaja statija ka dikha so vakergja o Jakov ple štare čhavenge: e Ruvimeske, e Simeoneske, e Leviske hem e Judaske. Ki sledno statija ka dikha o lafija so vakergja o Jakov ple javere ofto čhavenge. Sar so ka dikha, o Jakov na kergja lafi samo ple čhavenge, nego hem lengere potomconge, kolendar so pokasno uli i purani nacija Izrael. Adava so ka dikha so slučingja pe e Izraelsko narodoja angleder, ka pomožinel amenge te doznajna ko savo način ispolningje pe o proročka lafija e Jakoveskere. A adava so podetalno ka dikha leskere lafija, ka pomožinel amenge te sikljova važna pouke bašo adava sar te radujna amare nebesno dade, e Jehova.

O RUVIM

5. So najverojatno očekujngja te dobinel o Ruvim taro plo dad?

⁵ Najangle, o Jakov vakergja e Ruvimeske akala lafija. „Tu sian mlo prvo bijamo“ (1. Moj. 49:3). Sar prvo bijamo, o Ruvim najverojatno očekujngja te dobinel duplo delo taro sa adava so sine leskere dade. Osven adava, šaj očekujngja te ovel poglavari ki familija otkeda ka merel leskoro dad hem adaja čest te ovel sa leskere potomcon ki idnina.

6. Soske o Ruvim našavgja plo pravo sar prvobijamo čhavo? (1. Mojseeva 49:3, 4).

⁶ Ama o Ruvim našavgja o pravo sar prvobijamo čhavo (1. Let. 5:1). Soske? Nekobor berša angleder, le sine le seksualna odnosija e Vilhaja, e Jakoveskere naložnicaja. Oj sine e Rahelakiri sluginka, e Jakoveskiri mangli romni koja so muli (1. Moj. 35:19, 22). O Ruvim sine e Lijakoro čhavo, i javer romni e Jakoveskiri. Tari koja pričina šaj o Ruvim sine le seksualna odnosija e Vilhaja? Šaj but svidžinela pe sine leske, ili šaj našti sine te kontrolirinel ple seksualna želbe. Ili šaj manglja o Jakov te mrzinel e Vilha hem poviše te zamangel leskere daja. Koja hem te ovel sine i pričina, leskoro dad hem o Jehova voopšto na prifatingje adava so kergja. (Čitin 1. Mojseeva 49:3, 4.)

7. So slučingja pe e Ruvimea hem leskere potomconcar? (Dikh hem i ramka „Proroštvo so vakergja le o Jakov angleder te merel“.)

⁷ E lafencar, „nane više te ove o prvo maškar tle phralja“, o Jakov ustvari prorokujngja kaj o Ruvim nane te ovel ko pobaro than taro ple phralja. Akava proroštvo ispolningja pe. Nigde ki Biblija na pišinela kaj nekoj taro potomcija e Ruvimeskere ulo cari, svešteniko ili proroko. Sepak, o Jakov na otkažingja pe taro plo čhavo, nego dengja le nasledstvo hem taro e Ruvimeskere potomcija ulo jekh taro plemija ko Izrael (Is. Nav. 12:6). Ko javera situacie, o Ruvim sikavgja šuže osobine. Osven adava, ki Biblija na pišinela kaj ov nekogaš kergja palem nemoral (1. Moj. 37:20-22; 42:37).

8. So šaj te sikljova taro adava so slučingja pe e Ruvimeske?

⁸ So šaj te sikljova? Valjani te da amendar sa te sikava samokontrola hem valjani te ova odlučna te na kera seksualno nemoral. Ako nekogaš siem ko iskušenie te kera grevo, valjani te ačhova hem te razmislina kobor amare postapke ka dukhaven e Jehova, amare familija hem e javeren. Isto agjaar, na valjani te bistra kaj „so ka sejnel o manuš, adava ka khedel“ (Gal. 6:7). Tari javer strana, adava so slučingja pe e Ruvimeske setinkerela amen kobor o Jehova tano milostivo. Iako nane te zaštitinel amen taro posledice so avena taro amare greške, o Jehova ka prostinel amenge hem ka blagoslovinel amen ako kainaja amen hem ako trudinaja amen te kera adava soj ispravno.

O SIMEON HEM O LEVI

9. Soske o Jakov vakergja e Simeoneske hem e Leviske o lafija soj pišime ki 1. Mojseeva 49:5-7?

⁹ Čitin 1. Mojseeva 49:5-7. Palo adava o Jakov vakergja nešto e Simeoneske hem e Leviske. Taro leskere silna lafija dikhjola pe kaj na odobringja adava so kergje. Beršencar angleder, e Jakoveskiri čhaj i Dina sine silujmi taro jekh Hanaanco so vikinela pe sine Sihem. Normalno sine sa o čhave e Jakoveskere te oven but voznemirime bašo adava so slučingja pe lengere phenjake. Ama o Simeon hem o Levi ule nasilna. Ola hovavgje e muršen taro Sihem agjaar so vetingje lenge kaj ka oven lencar ko mir ako složinena pe te keren pe suneti. O murša taro Sihem složingje pe hem ule suneti. Ama, džikote panda sine len dukha, o Simeon hem o Levi lele pumare mačija, khuvgje ki diz bizo nikoj te sumninel pe hem počmingje te mudaren sa e muršen (1. Moj. 34:25-29).

10. Sar ispolningje pe o proročka lafija e Jakoveskere bašo Simeon hem bašo Levi? (Dikh hem i ramka „Proroštvo so vakergja le o Jakov angleder te merel“.)

¹⁰ O Jakov sine but voznemirimo bašo nasilstvo so kergje leskere duj čhave. Ov prorokujngja kaj ola ka oven delime hem rasturime ko celo Izrael. Adala proročka lafija ispolningje pe poviše taro 200 berša pokasno, keda o Izraelcija khuvgje ki Vetimi phuv. O pleme Simeon sar nasledstvo dobingja nesave dizja ko podračje so sine dendo e plemeske Juda (Is. Nav. 19:1). A o pleme e Leviskoro nasledingja 48 dizja kola so sine ko različna delija ko celo Izrael (Is. Nav. 21:41).

11. Kola šukar bukja kergje o plemija taro Simeon hem taro Levi?

¹¹ E Simeoneskere hem e Leviskere potomcija na kergje o ista greške sar pumare parapapija. O pleme e Leviskoro sine verno e Jehovaske hem obožavinela le sine ko ispravno način. Keda o Mojsej gelo ki planina Sinaj te šaj te dobinel o Zakoni taro Jehova, but Izraelcija počmingje te obožavinen jekh zlatno telco. Ama, e Leviskere čhave ačhile tari e Mojseeskiri strana hem pomožingje leske te mudarel okolen so obožavingje e zlatno telco (2. Moj. 32:26-29). O Jehova odlučingja te del e Leviskere čhavenge i čest te služinen sar sveštenikija ko Izrael (2. Moj. 40:12-15; 4. Moj. 3:11, 12). Pokasno, džikote borinena pe sine te osvojnen i Vetimi phuv, e Simeoneskoro pleme hrabro boringja pe uzo e Judaskoro pleme, a adava sine sprema e Jehovaskiri volja (Sud. 1:3, 17).

12. So šaj te sikljova taro Simeon hem taro Levi?

¹² So šaj te sikljova? Nikogaš ma dozvolin i holi te vlijajnel upro tle odluke hem postapke. Ako nekoj ponašinela pe tuja lošno ili nekasaja kasaja so mangea le, normalno kaj nane te ovel tuke sa jekh (Ps. 4:4). Ama na valjani te bistra kaj o Jehova nane te ovel zadovolno amendar ako dozvolinaja i holi te kontrolirinel amare lafija hem postapke (Jak. 1:20). Keda nekoj ka ponašinel pe amencar lošno, bizi razlika dali ko sobranie ili avrijal, amen valjani te postapina sprema o bibliska načelija. Adava ka pomožinel amenge te na vakera ili te na kera nešto kolea so ka povredina e javeren (Rim. 12:17, 19; 1. Pet. 3:9). A ako sian terno hem tle roditelija kerena bukja kola so o Jehova na odobrinela len, ma bistre kaj tu na valjani te dža palo lengoro lošno primer. Ma mislin kaj našti te ugodine e Jehovaske hem kaj našti te ovel tut leskoro blagoslov. O Jehova ka nagradinel tut adaleske so trudinea tut te postapine ispravno.

O JUDA

13. Soske šaj o Juda sine sekirimo keda alo redo te šunel so ka vakerel leske leskoro dad?

¹³ Otkeda kergja lafi e Simeonea hem e Levija, o Jakov vakergja nešto e Judaske. Keda šungja o lafija so vakergja len o Jakov leskere pophure phralenge, o Juda šaj sekiringja pe. Ustvari, ov da kergja nekobor seriozna greške. Verojatno, ov da učestvujngja ple phralencar keda čorgje o bukja tari diz Sihem (1. Moj. 34:27). Osven adava, učestvujngja keda leskere phralja bikingje e Josife sar robo hem keda hovavgje ple dade bašo adava (1. Moj. 37:31-33). A pokasno, sine le seksualna odnosija ple bojraja e Tamaraja soske mislingja kaj tani prostitutka (1. Moj. 38:15-18).

14. So vakergja o Jakov e Judaske hem kola šukar bukja kergja o Juda? (1. Mojseeva 49:8, 9).

¹⁴ Sepak, adaleske so sine vodimo tari e Devleskiri sila, o Jakov vakergja samo blagoslovija hem pofalbe e Judaske. (Čitin 1. Mojseeva 49:8, 9.) O Juda sikavgja kaj leske but važna leskere dadeskere čuvstvija kova so sine phuro. Isto agjaar, sikavgja sočuvstvo sprema plo potikno phral o Benjamin (1. Moj. 44:18, 30-34).

15. Ko save načinija sine blagoslovimo o pleme Juda?

¹⁵ O Jakov prorokujngja kaj o Juda ka ovel vodači ple phralenge. Ama, valjani sine te nakhen but berša angleder te počminel te ispolninel pe akava proroštvo. Okolu 200 berša pokasno, otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet hem gele tari pustina ki Vetimi phuv, o pleme e Judaskoro predvodinela sine, a o javera plemija džana sine pali leste (4. Moj. 10:14). But berša pokasno, o Jehova dengja zadača e Judaskere potomconge te džan prva te borinen pe protiv o Hanaancija te šaj te osvojnen i Vetimi phuv (Sud. 1:1, 2). A o David, jekh taro e Judaskere potomcija, sine o prvo cari so avela sine taro adava pleme. Ama, o proroštvo bašo Juda ispolningja pe ko javera da načinija.

16. Sar ispolningja pe o proroštvo tari 1. Mojseeva 49:10? (Dikh hem i ramka „Proroštvo so vakergja le o Jakov angleder te merel“.)

¹⁶ O Jakov otkringja kaj o Vladeteli sa e manušengoro ka avel taro Juda hem ka vladinel zasekogaš. (Čitin 1. Mojseeva 49:10 hem fusnota.) Adava Vladeteli tano o Isus Hristos, okova kole so o Jakov vikingja le Silo. Bašo Isus, jekh angeli vakergja: „O Jehova, o Devel, ka del le o prestol leskere dadeskoro, e Davideskoro“ (Luka 1:32, 33). Isto agjaar, ki Biblija bašo Isus vakerela pe kaj tano „o lavi taro e Judaskoro pleme“ (Otk. 5:5).

17. Sar šaj te dža palo e Jehovaskoro primer ko adava sar dikhaja ko javera?

¹⁷ So šaj te sikljova? O Jehova blagoslovingja e Juda iako ov kergja nekobor seriozna greške. Ama e Judaskere phralja šaj pučena pe sine so dikhlja o Jehova ki leste. Na džanaja so mislinena sine ola, ama džanaja kaj o Jehova dikhlja šuže osobine ki leste hem blagoslovingja le bašo adava. Sar šaj te dža palo e Jehovaskoro primer? Keda nekoj taro amare phralja ka dobinel nesavi važno zadača, prvo šaj ka ova ko iskušenie te koncentririna amen ko leskere maane. Ama na valjani te bistra kaj o Jehova sigurno ceninela leskere šuže osobine. O Jehova dikhela o šukar ko ple sluge. Te da amendar sa amen da te kera o isto.

18. Soske valjani te ova strpliva?

¹⁸ Javer nešto so šaj te sikljova taro e Judaskoro iskustvo tano adava kaj valjani te ova strpliva. O Jehova sekogaš ispolninela ple vetuvanja, ama adava na kerela sekogaš ko način ili ko vreme so amen očekujnaja le. O potomcija e Judaskere na počmingje odma te predvodinen e Devleskere narodo. Ama verno poddržinena sine okolen kas so o Jehova čhivgja te keren adava, sar na primer o Mojsej taro pleme Levi, o Isus taro pleme Efrem ili o cari Saul taro pleme Benjamin. Amen da valjani te poddržina sekas kas so o Jehova ka birinel te predvodinel maškar amende avdive (Evr. 6:12).

19. So šaj te sikljova bašo Jehova tari akaja statija taro proroštvo e Jakoveskoro?

¹⁹ So siklilem dži akana taro proroštvo so vakergja le o Jakov angleder te merel? Jasno tano kaj „o Devel na dikhela adava so o manuš dikhela“ (1. Sam. 16:7). O Jehova tano but strplivo hem spremno prostinela. Točno tano kaj o Jehova na opravdinela o pogrešna postapke, ama tari javer strana ov na očekujnela sovršenstvo taro ple sluge. Ov šaj čak te blagoslovinel nesaven kola so angleder kergje seriozna greške ako iskreno kainena pe hem ako počminena te keren adava soj ispravno. Ki javer statija ka dikha so vakergja o Jakov ple javere ofto čhavenge.