Dali sikliljan te ove zadovolno ko sa?

1. So značinela, a so na značinela te ova zadovolna ko sa?

DALI sian zadovolno adalea so isi tut? Nekoj soj zadovolno tano radosno hem isi le andruno mir adaleske so koncentririnela pe ko blagoslovija so isi le akana. Ov na khedela holi adaleske so nane le adava so mangela. Ama, te ova zadovolna na značinela kaj na valjani više te menina amen. Na primer, nane pogrešno te manga te kera poviše ki služba bašo Jehova (Rim. 12:1; 1. Tim. 3:1). Ama ako siem zadovolna, čak hem te na dobina nesavi zadača so mangaja la, tegani keda amen mangaja, nane te našava amari radost.

2. Soske tano opasno manuš te na ovel zadovolno adalea so isi le?

² Opasno tano ako manuš nane zadovolno adalea so isi le. Na primer, nekoj šaj te počminel te kerel poviše buti te šaj te kinel materijalna bukja kola so ustvari ni na valjanena leske. Žalno tano so nesave hristijanja čak čorgje pare hem javera bukja kola so mangle len. Šaj opravdinena pe sine e lafencar: „Me zaslužinava akava“. „Pa dži keda ka adžikerav?“ Ili: „Ka iranav o pare“. Ama, o čoribe tano čoribe hem anela ladž hem dukh e Jehovaske (Izr. 30:9). Javera palem, doborom but razočaringje pe so na dobingje nesavi zadača ki organizacija so čhinavgje skroz te služinen e Jehovaske (Gal. 6:9). Sar šaj jekh sluga e Jehovaskoro čak te mislinel te kerel asavko nešto? O problemi šaj tano ko adava so više nane zadovolno adalea so isi le.

3. Ko so uverinena amen o lafija taro Filipjanja 4:11, 12?

³ Šaj te sikljova te ova zadovolna adalea so isi amen. O apostol Pavle pišingja kaj siklilo te ovel „zadovolno ki bilo koja situacija“. (Čitin Filipjanja 4:11, 12.) Akala lafija pišingja len džikote sine ko zatvor. Ama, adava na kergja te našavel pli radost. Siklilo sar te ovel zadovolno ko sa. Ako amenge pharo te ova zadovolna, o lafija hem o iskustvo e Pavleskoro šaj te pomožinen amen te ova zadovolna ko bilo save okolnostija. Ama, adava nane baš lokho. Adaleske, mora te sikljova te ova zadovolna. Sar? Akana ka dikha nesave osobine kola so ka pomožinen amen te ova zadovolna ko sa.

TE OVA BLAGODARNA

4. Sar adava so siem blagodarna pomožinela amen te ova zadovolna adalea so isi amen? (1. Solunjanja 5:18).

⁴ Ako siem blagodarna, ka ova zadovolna adalea so isi amen. (Čitin 1. Solunjanja 5:18.) Na primer, ako siem čače blagodarna bašo osnovna bukja so isi amen ko životo, nane celo vreme te razmislina bašo bukja so mangaja len, a nane amen. A ako ceninaja o zadače so isi amen ki služba bašo Jehova, ka trudina amen te kera len najšukar so šaj namesto celo vreme te razmislina ko neve zadače so mangaja len. Dikhaja kobor tano važno te ova blagodarna, adaleske da ki Biblija siem pottiknime te blagodarina amen e Jehovaske ko amare molitve. Ako siem blagodarna, ka ovel amen „o mir taro Devel, kova soj upreder taro adava so šaj o manuš te haljol“ (Fil. 4:6, 7).

5. Bašo kola bukja valjani sine te oven blagodarna o Izraelcija? (Dikh hem i slika.)

⁵ Te dikha so slučingja pe e Izraelconcar. Poviše puti žalingje pe e Jehovaske adaleske so falinela lenge sine o hajbe so sine len ko Egipet (4. Moj. 11:4-6). Točno, o životo ki pustina na sine lenge lokho. Ama, so šaj sine te pomožinel len te oven zadovolna adalea so isi len? Valjani sine te oven blagodarna hem te razmislinen bašo sa adava so o Jehova više kergja lenge. Ko Egipet, kote so sine but mučime sar robija, o Jehova mukhlja deš nevolje upro Egipkjanja. Otkeda o Izraelcija sine oslobodime, taro Egipkjanja dobingje srebro, zlato hem šeja (2. Moj. 12:35, 36). Keda o Egipkjanja gele pali lende sa dži ko Crveno More, o Jehova čudoja odvojngja o more. A džikote patujnena sine ki pustina, sekova dive dela len sine mana. Tegani, so sine o problemi? O Izraelcija na sine zadovolna adalea, na adaleske so na sine len so te han, nego adaleske so na sine blagodarna bašo adava so isi len.

6. So ka pomožinel amen te ova blagodarna?

⁶ Tegani, so ka pomožinel tut te ove blagodarno? Prvo, sekova dive odvojn tuke vreme te razmisline bašo šuže bukja so isi tut. Šukar ka ovel čak te pišine tuke duj ili trin bukja kolenge so sian blagodarno (Plač 3:22, 23). Dujto, sikav blagodarnost. Vaker e javerenge kaj sian blagodarno bašo adava so kerena tuke. Ama najvažno taro sa, redovno blagodarin tut e Jehovaske (Ps. 75:1). Trito, birin te ove paše amal manušencar soj tane blagodarna. I blagodarnost tani zarazno isto sar soj i neblagodarnost (5. Moj. 1:26-28; 2. Tim. 3:1, 2, 5). Keda siem koncentririme ko adava te sikava blagodarnost, nane te razmislina samo ko adava so nane amen.

7. So pomožingja e phenjake Ači te ovel blagodarno, hem savo sine o rezultati?

⁷ Te dikha so slučingja pe e phenjake Ači, koja so živinela ki Indonezija. Oj vakerela: „Džikote trajnela sine i pandemija KOVID-19, počmingjum te sporedinav mle okolnostija e phralengere hem e phenjengere okolnostencar. Adava kergja samo te na osetinav man zadovolno“ (Gal. 6:4). So pomožingja lake te meninel plo razmislibe? Ponadari oj vakerela: „Počmingjum te razmislinav bašo blagoslovija so dobinava len sine sekova dive hem bašo but šuže bukja so sine man adaleske so sium delo tari e Devleskiri organizacija. Palo adava, ki molitva blagodarinava man sine e Jehovaske. Adava pomožingja man te ovav čače zadovolno“. Ako isi tut but negativna misle, šaj li tu da te kere nešto slično?

TE OVA URAMNOTEŽENA HEM PONIZNA

8. So slučingja pe e Varuheske?

⁸ O Varuh, o pisari e prorokoskoro e Eremijaskoro, jekh vreme bistergja koja tani e Jehovaskiri volja. Le sine le phari zadača — te pomožinel e Eremijaske te vakerel phari poraka jekhe narodoske kova so na sine blagodarno. Ama, namesto te koncentririnel pe ko adava so o Jehova adžikerela lestar, ov počmingja previše te koncentririnel pe korkori ki peste hem ko adava so ov mangela te kerel. Preku o Eremija, o Jehova vakergja e Varuheske: „Tu rodea tuke bare bukja. Čhinav te rode asavke bukja!“ (Erem. 45:3-5). Javere lafencar: „Ov zadovolno adalea so isi tut akana“. O Varuh šungja e Jehova hem na rumingja plo amalipe lea.

9. Sprema 1. Korinkjanja 4:6, 7, bašo so valjani te ova svesna? (Dikh hem o slike.)

⁹ Ponekogaš, nesavo hristijani šaj te mislinel kaj zaslužinela te dobinel nesavi zadača ki organizacija. Šaj tano but talentirimo, bukjarno ili isi le baro iskustvo, ili palem isi le o sotrin bukja. Ama, i zadača so ov mangela la šaj dobingja la nesavo javer phral. So ka pomožinel leske ispravno te dikhel ko bukja? Adava so ka razmislinel bašo lafija e apostol Pavleskere soj pišime ko 1. Korinkjanja 4:6, 7. (Čitin.) Sekoja zadača so dobinaja la hem sekova talenti so isi amen, tane taro Jehova. Adala bukja isi amen na adaleske so amen siem nešto posebno, nego adaleske soj amenge sikavdo e Jehovaskoro mangipe so na zaslužinaja le (Rim. 12:3, 6; Ef. 2:8, 9).

10. So ka pomožinel amen te ova ponizna?

¹⁰ So ka pomožinel amen te ova ponizna? Adava so ka razmislina bašo primer e Isuseskoro so dengja amen. Te dikha so slučingja pe i rat keda o Isus thovgja o pre ple apostolengere. O apostol Jovan pišingja: „O Isus džanlja [1] kaj o Dad dengja sa o bukja leske ko vasta hem [2] kaj ov alo taro Devel hem [3] ka iranel pe ko Devel... počmingja te thovel o pre e učenikongere“ (Jovan 13:3-5). O Isus šaj sine te mislinel peske kaj ov zaslužinela leskere pre te thoven. Ama, džikote sine ki phuv, nikogaš na mislingja kaj ov zaslužinela pošužo hem poudobno životo (Luka 9:58). O Isus sine ponizno hem sine zadovolno ple okolnostencar. Ov dengja amen sovršeno primer (Jovan 13:15).

11. Sar i poniznost pomožingja e Deniseske te osetinel pe zadovolno?

¹¹ O Denis tari Holandija trudinela pe te sikavel poniznost sar e Isuseskiri. Ama nane leske sekogaš lokho. Ov vakerela: „Ponekogaš primetinava kaj počminava te ovav gordo hem te na ovav zadovolno, na primer, keda dikhava kaj nekoj javer dobingja i zadača koja so me mangava la. Keda ka slučinel pe asavko nešto, proučinava bašo poniznost. Ki aplikacija JW Li­brary^® isi man beležimo nesave stihija baši poniznost te šaj sigate te arakhav len hem te čitinav len. A ko telefoni peravgjum nesave govorija baši poniznost hem but puti šunava len.a Haliljum kaj sa so keraja valjani te falinel e Jehova, a na amen. Amen isi amen samo jekh tikno delo ko sa adava so keraja“. Ako počminea te na osetine tut zadovolno baši tli situacija, ker buti ki poniznost. Agjaar ka zojrakere tlo amalipe e Jehovaja hem ka ove zadovolno (Jak. 4:6, 8).

TE RAZMISLINA BAŠI AMARI NADEŽ

12. Koja nadež pomožinela amen te ova zadovolna ko životo? (Isaija 65:21-25).

¹² Osetinaja amen poradosna hem pozadovolna keda razmislinaja kobor šuži nadež isi amen. Taro lafija so pišingja len o proroko o Isaija dikhjola kaj o Jehova haljola ko save phare uslovija živinaja hem vetinela amenge pošukar idnina. (Čitin Isaija 65:21-25.) Vetinela amenge kaj ka ovel amen amaro kher kote so ka ova bezbedna. Ka ovel amen buti kolate so ka uživina hem ka ovel amen zdravo hem vkusno hajbe. Nikogaš nane više te dara amenge ili amare čhavenge (Isa. 32:17, 18; Ezek. 34:25). Oja, akala vetuvanja sigurno ka ispolninen pe! Adžikerela amen but šuži idnina.

13. Keda posebno tano važno te ačhova koncentririme ki amari nadež?

¹³ Nikogaš dži akana na sine doborom važno te ačhova koncentririme ki amari nadež. Soske? Adaleske so živinaja „ko posledna dive“ hem sarine borinaja amen različna problemencar (2. Tim. 3:1). O Jehova sekova dive pomožinela amen te istrajna agjaar so dela amen vodstvo, sila hem poddrška (Ps. 145:14). Amari nadež posebno pomožinela amen keda nakhaja taro nesavo pharo problemi kova so lično amen isi amen. Šaj sar familija mučinaja amen finansiski te ikljova ko krajo. Dali akava značinela kaj sekogaš ka ovel tut problemi ko finansisko pogled? Normalno kaj na! O Jehova vetingja kaj ka del tut sa so valjani tuke — čak but poviše taro adava — ko raj (Ps. 9:18; 72:12-14). Šaj isi tut bare dukha sekova dive, sian ki depresija ili isi tut nesavo javer pharo nasvalipe. Dali adava značinela kaj tuke nane pomoš ili kaj celo životo ka mučine tut? Na. Ko e Devleskoro nevo sveto nane te ovel ni nasvalipe, a ni meribe (Otk. 21:3, 4). Adaja nadež pomožinela amen panda akana te osetina amen zadovolna hem te na ovel ki amende ni hari holi. Šaj te ova zadovolna ki bilo savi situacija, čak keda doživinaja nepravda ili našavaja nekas, keda siem nasvale ili keda isi amen nesavi javer phari situacija ko životo. Soske? Adaleske so bizi razlika kobor pharo amenge akana, džanaja kaj amari nevolja tani momentalno hem kaj panda hari o nevo sveto zasekogaš ka lokhjarel amenge amaro životo (2. Kor. 4:17, 18).

14. Sar šaj te zojrakera amari nadež?

¹⁴ Dikhaja kobor tani važno i nadež te šaj te ova zadovolna. Tegani, sar šaj te kera pozorali adaja nadež? Isto sar so nekoj mora te phiravel novčajra te šaj pojasno te dikhel dur, amen da šaj ka valjani te bajrara amari nadež te šaj pojasno te dikha o raj kova so adžikerela amen ki idnina. Keda sekirinaja amen bašo adava kaj nane amen dovolno pare, šukar tano te zamislina amenge savo ka ovel o životo keda o pare, o borčija hem čorolipe nane više te oven. Ako razočarinaja amen adaleske so panda na dobingjem nesavi zadača so mangaja la, šukar tano te razmislina kaj adava nane te ovel doborom važno keda ka ovel amen prilika sar sovršena manuša ki celi večnost te služina e Jehovaske (1. Tim. 6:19). Avdive isi amen doborom but sekiracie so šaj amenge pharo te razmislina baši idnina. Ama ma te otkažina amen. Neka ovel amen navika te razmislina baši idnina so o Jehova vetingja la amenge.

15. So sikljovaja taro adava so vakergja i Krista?

¹⁵ Te dikha so vakerela i Krista sar pomožingja lake i nadež, e Deniseskiri romni kole so spomningjem le angleder. Oj vakerela: „Isi man nasvalipe kova so slabonkerela but mle muskulija, adaleske našti phirava hem mora te ovav ki invalidsko količka hem pobaro delo taro dive valjani te pašljovav. Isi man sekova dive dukha. Angleder nesavo vreme o doktori vakergja mange kaj mli situacija na džala baš ko šukar. Ama me odma mislingjum mange: ’Ov na dikhela ki idnina sar mande‘. Me sium koncentririmi ki mli nadež, a adava kerela te osetinav andruno mir. Šaj ko akava sveto čače but mučinava man, ama ko nevo sveto ka radujnav man bašo čačutno životo!“.

„NIŠTO NA FALINELA OKOLENGE SO DARANA LESTAR”

16. Soske o cari o David šaj sine te vakerel kaj ništo nane te falinel okolenge so darana taro Jehova?

¹⁶ Čak o sluge e Jehovaskere kola soj zadovolna bizi razlika save okolnostija isi len, isi le problemija. Te dikha o primer e careskoro e Davideskoro. Tari Biblija doznajnaja kaj mule lestar trin čhave. Nesave krivingje le bašo lošna bukja kola so na kergja len, sine izdajmo taro ple amala hem o cari beršencar probinela sine te mudarel le. Sepak, džikote nakhela sine tari jekh phari situacija, o David bašo Jehova vakergja: „Ništo na falinela okolenge so darana lestar“ (Ps. 34:9, 10). Soske šaj sine te vakerel asavko nešto? Adaleske so džanlja kaj iako tano sluga e Jehovaskoro, ka oven le problemija ko životo, ama hem kaj o Jehova ka del le sa so valjani leske (Ps. 145:16). Isto sar o David, amen da šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka pomožinel amen ko sa amare nevolje. Ka pomožinel amen te ova zadovolna ki bilo savi situacija.

17. Soske sian odlučno te sikljove te ove zadovolno ko sa?

¹⁷ O Jehova mangela te ove zadovolno hem te radujne tut ko životo (Ps. 131:1, 2). Adaleske trudin tut te sikljove te ove zadovolno ki bilo savi situacija. Ako dea tutar sa te ove blagodarno, te ove uramnoteženo hem ponizno hem te kere pozorali tli nadež, tu da ka šaj te vakere: „Sikliljum te ovav zadovolno ki bilo koja situacija“ (Fil. 4:11).