E Devleskoro mangipe ačhola večno

1-2. Solea borinena pe but hristijanja?

ZAMISLIN TUKE jekh brodi kova so arakhljola ki silno bura. O bare branija ingarena le akari-okori. Ako nane mukhli leskiri kotva, o brodi ka džal adari kote so ka ingaren le o branija. I kotva kerela o brodi te ovel stabilno hem na mukhela o morska strue te vlečinen le džikote isi bari bura.

² Keda nakhea tari nesavi phari situacija šaj osetinea tut sar akava brodi. Šaj tle čuvstvija sigate meninena pe. Jekh dive šaj sian sigurno kaj o Jehova mangela tut hem poddržinela tut, a o tajsutnoto dive šaj pučea tut dali o Jehova voopšto dikhela taro so nakhea (Ps. 10:1; 13:1). Šaj nesavo amal vakerela tuke utešna lafija hem nesavo vreme osetinea tut pošukar (Izr. 17:17; 25:11). Ama, palo adava o sumnje palem iranena pe tuke. Šaj čak mislinea kaj o Jehova vazdingja ple vasta tutar. So šaj te pomožinel tuke, agjaar te vakera, te mukhe i kotva džikote sian ki asavki situacija? Javere lafencar, so šaj te pomožinel tuke te ove uverimo hem te ačhove uverimo kaj o Jehova mangela tut hem pomožinela tuke?

3. Sprema Psalm 31:7 hem 136:1, so značinela keda nekas isi „verno mangipe“, hem soske šaj te vakera kaj o Jehova tano o najšukar primer bašo adava? (Dikh hem i slika.)

³ Jekh buti so šaj te pomožinel tuke te ačhove stabilno ko phare situacie tani adaja so nane te bistre e Jehovaskoro verno mangipe. (Čitin Psalm 31:7, fus.; 136:1.) Keda nekas isi „verno mangipe“ adava značinela kaj ov osetinela hor hem trajno povrzanost sprema nekaste. O Jehova tano o najšukar primer bašo verno mangipe. Baši leste i Biblija vakerela kaj „pherdo tano verno mangipe“ (2. Moj. 34:6, 7). Isto agjaar, bašo Jehova i Biblija vakerela: „Baro tano tlo verno mangipe sprema sa okolende so rodena tut“ (Ps. 86:5). Razmislin so značinela akava: O Jehova nikogaš na mukhela ple verna slugen. Adava so nane te bistre kaj o Jehova tano verno, ka pomožinel tuke te ačhove stabilno džikote nakhea taro nesavo pharo periodi (Ps. 23:4).

DIKH KO E JEHOVASKORO MANGIPE SAR OSNOVNO BIBLISKO SIKLJOJBE

4. Vaker primerija taro osnovna bibliska sikljojba hem objasnin soske nane lokho nekoj te terinel amen te čhinava te verujna ki lende.

⁴ Javer nešto so šaj te pomožinel tuke te ačhove stabilno ko phare situacie, tano adava so ko e Jehovaskoro mangipe ka dikhe sar osnovno biblisko sikljojbe. Ko so mislinea keda šunea o lafija „osnovno biblisko sikljojbe“? Šaj mislinea ko čačipa so sikliljan len taro e Devleskoro Lafi. Na primer, sikliljan kaj e Devleskoro anav tano Jehova, kaj o Isus tano e Devleskoro edinstveno bijamo Čhavo, kaj o mule nane svesna bašo ništo hem kaj ki phuv ka ovel raj kote so o manuša ka živinen zasekogaš (Ps. 83:18; Prop. 9:5; Jovan 3:16; Otk. 21:3, 4). Otkeda prifatingjan akala sikljojba nane lokho nekoj te kerel te čhinave te verujne ki lende. Soske? Adaleske so haliljan kaj akala sikljojba temelinena pe ko faktija. Sar adava so ko e Jehovaskoro mangipe ka dikhe sar osnovno biblisko sikljojbe šaj te pomožinel tuke te na sumnine tut dali o Jehova grižinela pe tuke hem dali dikhela taro so nakhea? Ajde te dikha.

5. Objasnin sar nekoj šaj te otfrlinel o hovavne sikljojba.

⁵ So pomožingja tuke te otfrline o hovavne sikljojba keda počmingjan te proučine i Biblija? Verojatno adava so sporedinea sine adava so sikavela sine tut tli religija adalea so sikavela i Biblija. Razmislin bašo jekh primer. Te vakera kaj nekogaš verujnea sine kaj o Isus tano Semokjno Devel. Ama, džikote proučinea sine i Biblija pučljan tut: „Dali akava sikljojbe čače tano točno?“ Otkeda istražingjan so vakerela i Biblija bašo adava, haliljan kaj o Isus nane Devel. Tegani čhinavgjan te verujne ko akava hovavno sikljojbe hem počmingjan te verujne ko akava čačipe tari Biblija, kaj o Isus tano „o prvobijamo taro sa soj stvorimo“, „e Devleskoro edinstveno bijamo Čhavo“ (Kol. 1:15; Jovan 3:18). Džangjola pe, šaj te ovel pharo te otfrlinel pe jekh hovavno sikljojbe soske tano „cvrsto sar jekh kula“ (2. Kor. 10:4, 5). Ama otkeda doznajngjan o čačipe, više na irangjan tut ko hovavne sikljojba kola so mukhljan len pali tute (Fil. 3:13).

6. Soske šaj te ove uverimo kaj e Jehovaskoro „verno mangipe ačhola večno“?

⁶ Nešto slično šaj te kere keda kerela pe lafi bašo e Devleskoro mangipe baši kova so sikavela i Biblija. Ako počminea te sumnine tut dali o Jehova mangela tut džikote nakhea tari nesavi phari situacija, puč tut: „Dali razmislinava razumno?“ Tle sumnje bašo e Jehovaskoro mangipe, sporedin len e lafencar taro Psalm 136:1 — o glavno stiho akale statijakoro. Soske o Jehova vakerela kaj leskoro mangipe tano „verno“? Soske i misla kaj „leskoro verno mangipe ačhola večno“ povtorinela pe 26 puti ko akava psalm? Sar so dikhlem, e Jehovaskoro verno mangipe sprema leskoro verno narodo tano osnovno biblisko sikljojbe sar soj hem o javera sikljojba kola so lokhe prifatingjan len taro e Devleskoro Lafi. I ideja kaj na vredinea anglo Jehova hem kaj na zaslužinea te mangel tut tani čisto hovajbe. Otfrlin adava hovajbe doborom odlučno isto sar so bi otfrlinea bilo kova javer hovavno sikljojbe!

7. Vaker nesave stihija kola so šaj te uverinen tut kaj o Jehova mangela tut.

⁷ Ki Biblija isi hem but javera da stihija kola so uverinena amen kaj o Jehova mangela amen. Na primer, o Isus vakergja ple sledbenikonge: „Tumen vredinena poviše taro but čiriklja“ (Mat. 10:31). A lično o Jehova vakergja ple narodoske: „Me ka kerav tut zoralo hem ka pomožinav tuke. Ka ikerav tut mle desno hem pravedno vastea“ (Isa. 41:10). Primetin kobor tane jasna akala lafija. O Isus na vakergja: „Tumen šaj vredinena poviše taro but čiriklja“, hem o Jehova na vakergja: „Šaj ka pomožinav tuke“. Namesto adava, ola vakerena: „Tumen vredinena poviše taro but čiriklja“ hem „Me... ka pomožinav tuke“. Ako nekogaš sumninea tut dali o Jehova mangela tut džikote nakhea tari nesavi phari situacija, asavke stihija šaj na samo so ka pomožinen tuke te osetine tut pošukar nego hem te uverine tut kaj o Jehova mangela tut. Akala stihija temelinena pe ko faktija. Ako molinea tut e Jehovaske bašo tle sumnje hem hor razmislinea bašo akala stihija, tegani ka šaj te vakere o lafija taro 1. Jovaneskoro 4:16: „Amen pendžargjem o mangipe kova so isi e Devle sprema amende hem uverime siem ko adava mangipe“.a

8. So šaj te kere ako ponekogaš sumninea tut dali o Jehova mangela tut?

⁸ Ama, so ako ponekogaš palem sumninea tut dali o Jehova mangela tut? Sporedin adava so osetinea adalea so više džanea bašo leste. Ko čuvstvija našti te ovel amen doverba sar so šaj te ovel amende doverba ko faktija. A fakti tano kaj o Jehova mangela amen, sar so pišinela ki Biblija. Ako na verujnaja kaj o Jehova mangela amen, adava i sar te phene vakeraja kaj adava so vakerela i Biblija kaj o „Devel tano mangipe“, nane čače (1. Jov. 4:8).

RAZMISLIN BAŠO ADAVA SO VAKERGJA O ISUS BAŠO E JEHOVASKORO MANGIPE

9-10. So sikavela amenge o kontekst bašo e Isuseskere lafija kola soj pišime ko Jovan 16:26, 27: „O Dad da mangela tumen“? (Dikh hem i slika.)

⁹ Šaj but te sikljova bašo e Jehovaskoro mangipe ako razmislinaja bašo adava so vakergja o Isus ple sledbenikonge: „O Dad da mangela tumen“. (Čitin Jovan 16:26, 27.) O Isus na vakergja akala lafija kobor samo te kerel leskere učenikija te osetinel pe šukar. Ustvari o kontekst sikavela amenge kaj ko adava momenti o Isus glavno na kergja lafi bašo lengere čuvstvija, nego kergja lafi baši molitva.

¹⁰ O Isus samo so vakergja ple učenikonge kaj valjani te molinen pe preku leste, a na te molinen pe leske (Jovan 16:23, 24). Važno sine ola te džanen adava. Otkeda voskresningja, šaj o učenikija ka oven sine ko iskušenie te molinen pe e Isuseske, ola šaj sine te mislinen peske adava so o Isus but mangela len ka pottikninel le te šunel lengere molitve vakerde taro hem te rodel taro plo Dad te pomožinel lenge. Ama, o Isus vakergja kaj na valjani te razmislinen ko asavko način. Soske? Adaleske so ov vakergja lenge: „O Dad da mangela tumen“. Akava fakti tano delo taro osnovno biblisko sikljojbe baši molitva. Razmislin so značinela akava tuke: Adalea so proučingjan i Biblija, tu zapoznajngjan hem zamangljan e Isuse (Jovan 14:21). Ama isto sar o učenikija taro prvo veko, tut da šaj te ovel tut doverba džikote molinea tut e Devleske adaleske so džanea kaj ov da mangela tut. Sekogaš keda molinea tut e Jehovaske sikavea kaj verujnea ko adala lafija (1. Jov. 5:14).

MA BISTRE KOTAR AVENA O SUMNJE

11. Soske o Satana ka radujnel pe ako sumninaja amen dali o Jehova mangela amen?

¹¹ So šaj te čhivel amen te sumnina men dali o Jehova mangela amen? Šaj ka odgovorine kaj o Satana čhivela amen te razmislina ko asavko način, hem dži negde adava tano točno. O Beng „rodela nekas amendar te hal“, hem ov ka radujnel pe ako sumninaja amen dali o Jehova mangela amen (1. Pet. 5:8). Ustvari, o mangipe pottikningja e Jehova te del amen i otkupnina, a o Satana mangela te mislina amenge kaj našti te ovel amen korist latar (Evr. 2:9). Ama, koj ka radujnel pe ako sumninaja amen kaj o Jehova mangela amen? O Satana. Hem koj ka radujnel pe ako doborom but obeshrabrinaja amen so ka čhinava te služina e Jehovaske? O Satana. Zamislin o Satana probinela te čhivel amen te sumnina amen ko e Jehovaskoro mangipe, a ustvari ov tano adava kova so našavgja leskoro mangipe. Sepak, jekh taro leskere najopasna zamke tani te čhivel amen te mislina kaj amen siem adala kolen so na mangela hem otfrlinela (Ef. 6:11). Adava so ka haljova so probinela te kerel amaro dušmani, ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna te protivina amen e Bengeske (Jak. 4:7).

12-13. Sar o grevo so nasledingjem le kerela te sumnina amen dali o Jehova mangela amen?

¹² Jekh javer pričina soske šaj te sumnina amen dali o Jehova mangela amen tano o grevo so nasledingjem le (Ps. 51:5; Rim. 5:12). O grevo durjarela amen taro amaro Stvoriteli. Isto agjaar, ov štetno vlijajnela upri amari godi, upro amaro vilo hem telo.

¹³ O grevo vlijajnela negativno upro amare emocie agjaar so kerela te osetina amen kriva, sekirime, nesigurna hem te osetina ladž. Asavke čuvstvija šaj te oven amen keda keraja grevo. Ama, ola isto agjaar šaj te ikljon ki površina adaleske so celo vreme siem svesna kaj siem nesovršena, soj sprotivno taro adava sar o Devel stvoringja amen soske o prva manuša sine sovršena (Rim. 8:20, 21). Isto sar jekh vrda so našti najšukar te funkcionirinel ako i guma tani mukhli, agjaar amen da adaleske so siem nesovršena našti celosno te koristina o potencijal kolea so siem stvorime. Adaleske na iznenadinela amen adava so ponekogaš sumninaja amen dali o Jehova mangela amen. Ako slučinela pe adava, valjani te setina amen kaj o Jehova sikavela verno mangipe sprema okola so mangena le hem ikerena leskere zapovedija (Neem. 1:5).

14. Sar adava so ka razmislina baši otkupnina šaj te pomožinel amenge te čhinava te sumnina amen dali o Jehova mangela amen? (Rimjanja 5:8; dikh hem i ramka „Arakh tut taro grevo kole so ’isi le mokj te hovavel‘“.)

¹⁴ Ponekogaš šaj osetinaja amen lošno adaleske so mislinaja kaj na zaslužinaja e Jehovaskoro mangipe. Ustvari, fakti tano kaj amen čače na zaslužinaja leskoro mangipe, ama baš adava so na zaslužinaja leskoro mangipe, kerela adava mangipe te ovel nešto posebno. Amen ništolea našti te zaslužina e Jehovaskoro mangipe. Sepak, adaleske so mangela amen, o Jehova dengja i otkupnina te šaj te prostinel amare grevija (1. Jov. 4:10). Isto agjaar, ma bistre kaj o Isus alo te spasinel grešnikon, a na sovršena manušen. (Čitin Rimjanja 5:8.) Nikoj amendar našti sovršeno te kerel o bukja hem o Jehova na očekujnela amendar adava. Ako haljovaja kaj o grevo šaj te kerel te sumnina amen dali o Jehova mangela amen, ka ova panda poodlučna te na dozvolina adava te slučinel pe (Rim. 7:24, 25).

BIRIN TE AČHOVE VERNO

15-16. Ako ačhovaja verna e Jehovaske ko so šaj te ova sigurna, hem soske? (2. Samoilova 22:26).

¹⁵ O Jehova mangela te ana ispravno odluka agjaar so „ka ačhova uzi leste“ (5. Moj. 30:19, 20). Ako keraja adava, šaj te ova sigurna kaj ov ka ačhol amenge verno. (Čitin 2. Samoilova 22:26.) Sa džikote siem verna e Jehovaske, šaj te ova uverime kaj so hem te slučinel pe ko amaro životo ov ka pomožinel amen.

¹⁶ Sar so dikhlem, isi amen but pričine te ačhova stabilna keda nakhaja taro phare situacie. Amen džanaja kaj o Jehova mangela amen hem kaj ka pomožinel amenge. Baš adava vakerela amenge i Biblija. Ako nekogaš sumninaja amen dali ov mangela amen, šaj te razmislina bašo adava so džanaja kaj tano čače, namesto te koncentririna amen ko adava sar osetinaja amen ko momenti. Ponadari da te ova uverime kaj e Jehovaskoro verno mangipe ačhola večno, baš sar so vakerela i Biblija.