Amen mora te izbegina te ovel amen doverba ko manušikano razmisluvanje. Ako počminaja te dikha ko bukja sar o manuša taro sveto, tegani šaj te bistra e Jehova hem leskere merilija (1. Kor. 3:19). „I mudrost akale svetoskiri“ but puti pottikninela e manušen te ovel lenge najvažno te zadovolinen pumare telesna želbe. Na primer, upro nesave hristijanja taro Pergam hem Tijatira vlijajngje o manuša so sine okolu lende hem kolenge so sine normalno te keren nemoral hem te obožavinen idolija. O Isus dengja strogo sovet e solduje sobranienge adaleske so prifatingje o pogrešno stavi bašo seksualno nemoral (Otk. 2:14, 20). Avdive da isi amen pritisok te prifatina o pogrešna stavija e svetoskere. I familija ili o javera manuša šaj te ubedinen amen kaj dikhaja but strogo ko bukja hem kaj na valjani te ikera amen ko e Jehovaskere zakonija. Na primer, ola šaj te vakeren amenge kaj nane doborom važno te ačhova moralno čista hem kaj adava so vakerela i Biblija tano but staromodno. Ponekogaš šaj te mislina amenge kaj o upatstvija so dela amen o Jehova nane dovolna jasna. Šaj čak te ova ko iskušenie te dža preku adava soj tano pišimo (1. Kor. 4:6; w23.07 16, pas. 10-11).

E Isuseskere dajake, e Marijake, valjangja sila. Oj valjani sine te ačhovel khamni, a na sine ženimi. Iako nikogaš na sine la čhave hem na sine la iskustvo sar daj, oj akana valjani sine te bajrarel čhave kova so valjani sine te ovel o Mesija. Isto agjaar, oj mora sine te objasninel e Josifeske kaj tani khamni hem kaj na sukja nikasaja. Akava na sine ni hari lokho te objasninel pe (Luka 1:26-33). Sar i Marija dobingja i sila so valjangja lake? Oj rodingja pomoš taro javera. Na primer, oj taro Gabriel rodingja poviše informacie bašo adava sar te kerel i zadača (Luka 1:34). Kratko palo adava, oj patujngja „ko judejska planine“ te posetinel e Elisaveta. I Elisaveta pofalingja e Marija hem sine vodimi taro Jehova te vakerel jekh ohrabruvačko proroštvo bašo e Marijakoro čhavo kova so na sine panda bijamo (Luka 1:39-45). I Marija vakergja kaj „o Jehova kergja but mokjna bukja ple vastea“ (Luka 1:46-51). Preku o Gabriel hem i Elisaveta, o Jehova dengja sila e Marijake (w23.10 14-15, pas. 10-12).

Samo ograničimo broj taro e Isuseskere učenikija tane pomazime e Devleskere silaja hem isi len posebno odnos e Jehovaja. Akala 144.000 ka služinen sar sveštenikija ko nebo e Isusea (Otk. 14:1). Džikote ola tane panda ki phuv, o Devel pomazinela len ple silaja hem posvojnela len sar ple duhovna čhave. I Sveto prostorija ko sveto šatori pretstavinela akava posebno odnos so isi len e Devlea džikote tane panda ki phuv (Rim. 8:15-17). A i Najsveto prostorija ko sveto šatori pretstavinela o nebo, o than kote soj o Jehova. I „zavesa“ koja so odvojnela i Sveto prostorija tari Najsveto prostorija pretstavinela e Isuseskoro manušikano telo. Sa džikote e Isuse sine le manušikano telo, ov našti sine te khuvel ko nebo ko duhovno hrami sar baro prvosvešteniko. Adaleske so o Isus sine spremno te otkažinel pe taro plo manušikano telo hem dengja le sar žrtva e manušenge, sa o pomazime hristijanja dobingje prilika te živinen upre ko nebo. Ola da mora te otkažinen pe taro pumaro manušikano telo te šaj te dobinen i nebesno nagrada (Evr. 10:19, 20; 1. Kor. 15:50; w23.10 28, pas. 13).