Juli

O Isus ple lafencar hem postapkencar — kote soj vklučime hem o čudija so kergja len — sovršeno sikavgja sar razmislinela leskoro Dad hem save čuvstvija isi le (Jovan 14:9). So šaj te sikljova taro e Isuseskere čudija? O Isus hem leskoro Dad but mangena amen. Džikote o Isus sine ki phuv ov sikavgja kobor mangela e manušen agjaar so koristingja pli mokj te šaj te lokhjarel lengere muke. Ki jekh prilika, duj korole manuša molinena le sine te pomožinel lenge (Mat. 20:30-34). Primetin kaj e Isuseske „pelo žal“ hem tegani sasljargja len. Ko akava than bašo izraz „pelo leske žal“ koristinela pe jekh grčko glagoli kova so sikavela kaj e Isuse but dukhandilo le keda dikhlja sar mučinena pe akala manuša. Akalea o Isus sikavgja baro mangipe kova so pottikningja le isto agjaar te del hajbaske e bokhalen hem te sasljarel e leprozna manušen (Mat. 15:32; Mar. 1:41). Šaj te ova sigurna kaj o Jehova, o Devel so isi le baro sočuvstvo, hem leskoro Čhavo but mangena amen hem kaj dukhala len keda dikhena sar mučinaja amen (Luka 1:78; 1. Pet. 5:7). Ola edvaj adžikerena te ciden sa o problemija so mučinena e manušen (w23.04 3, pas. 4-5).

Valjani te izbegina te čitina hem te šuna pogrešna bukja kola soj popularna ko e Satanaskoro sveto. Valjani te phera amari godi šukar mislencar agjaar so ka čitina hem ka proučina i Biblija. Javer buti so ka pomožinel amenge te zaštitina amare misle tani ako džaja ko sostanokija hem ki služba. A o Jehova vetinela amenge kaj nane te dozvolinel te ova iskušime poviše taro adava so šaj te izdržina (1. Kor. 10:12, 13). Sekova jekh amendar valjani te molinel pe sar nikogaš angleder te šaj te ačhovel verno e Jehovaske ko akala phare posledna dive. O Jehova mangela te phrave leske tlo vilo ki molitva (Ps. 62:8). Falin e Jehova hem blagodarin leske bašo sa so kerela. Rode lestar pomoš te ove hrabro ki služba. Molin le te pomožinel tut te istrajne bilo savo problemi hem te na pere ko iskušenie kova so šaj isi tut. Ma dozvolin nikoj ili ništo te čhinavel tut redovno te moline tut e Jehovaske (w23.05 7, pas. 17-18).

Soske džaja ko sostanokija? Najangle te šaj te falina e Jehova (Ps. 26:12; 111:1). Isto agjaar adaleske so mangaja te ohrabrina jekh jekhe ko akala phare vremija (1. Sol. 5:11). Keda vazdaja amaro vas hem komentirinaja, amen keraja o solduj bukja. Ama šaj isi amen trema te komentirina ili šaj but mangaja te komentirina ama ponekogaš o phralja na dena amen te komentirina sekova puti keda vazdaja amaro vas. So šaj te pomožinel amenge ko asavke situacie? O apostol Pavle istakningja kaj valjani te „ohrabrina amen jekh jekhea“. Keda haljovaja kaj čak e ednostavna komentarencar šaj te ohrabrina e javeren ko sostanok, tegani adava šaj te kerel amenge polokho te komentirina. Hem ako na dena amen te komentirina sekova puti keda vazdaja amaro vas, tegani šaj te radujna amen bašo adava so o javera šaj te komentirinen (1. Pet. 3:8; w23.04 20, pas. 1-3).

O Evreija kola so okolu 70 berš sine robija ko Vavilon, šungje jekh but šužo haberi — šaj sine slobodno te iranen pe ki pumari phuv, ko Izrael (Ezra 1:2-4). Akava slučingja pe samo adaleske so o Jehova manglja te ovel agjaar. O Vaviloncija obično nikogaš na oslobodinena sine pumare robon (Isa. 14:4, 17). Ama akana adaleske so o Vavilon sine osvojmo hem nekoj javer vladinela, o Evreija šaj sine slobodno te džan peske. Sekova Evrei, posebno o poglavarija, valjani sine te odlučinen dali ka džan peske taro Vavilon ili ka ačhoven athe. Šaj na sine lokhe te anel pe akaja odluka. Maškar lende sine but phure kola so našti sine te izdržinen adava baro drumo. Isto agjaar, but Evreija bijandile ko Vavilon hem adaleske athe osetinena pe sine sar khere. Lenge o Izrael sine phuv lengere parapapongiri. A nesave Evreija barvalile ko Vavilon hem adaleske šaj sine lenge pharo te mukhen pumare šuže hem udobna khera ili pumari buti te šaj te džan ki jekh phuv koja so na džanena la (w23.05 14, pas. 1-2).

E Devleskoro Lafi ohrabrinela amen ponadari da te razvina istrajnost, sočuvstvo hem mangipe. Na primer, ko Luka 21:19 vakerela: „Ako istrajnena dži ko krajo ka spasinen tumaro životo“. Ko Kološanja 3:12 pišinela: „Uraven tumen ko baro sočuvstvo“. Hem ko 1. Solunjanja 4:9, 10 vakerela: „Tumen sien sikavde taro Devel te mangen tumen jekh jekhea... Ama amen pottikninaja tumen phraljalen te keren adava panda poviše“. Sa akala lafija sine pišime e učenikonge kola so više sine len istrajnost, sočuvstvo hem mangipe, sepak ola valjani sine te sikaven len panda poviše. Amen da valjani te kera o isto. Te šaj te kere adava, dikh sar o prva hristijanja sikavgje akala osobine. Palo adava, ka dikhe sar šaj te dža palo primer adale hristijanengoro hem agjaar te ove sigurno kaj sian spremno baši bari nevolja. Tegani keda ka počminel i bari nevolja tu više ka džane sar te istrajne hem adaleske ka šaj te ove odlučno ponadari da te istrajne (w23.07 3, pas. 4, 8).

Bizi razlika dali siem pomazanikija ili taro „javera bakhre“, sarine amen valjani te ačhova ko Sveto Drumo soske ov pomožinela amen te ova ko duhovno raj akana hem te dobina o blagoslovija so ka anel len e Devleskoro Carstvo (Jovan 10:16). Taro 1919 berš a.e., milionja murša, džuvlja hem čhave iklile taro Baro Vavilon, o svetsko carstvo e hovavne religijakoro, hem počmingje te džan ko akava simbolično drumo. Keda o Evreija iklile taro Vavilon o Jehova cidingja o prečke taro adava drumo (Isa. 57:14). A sar tano e „Sveto Drumoja“ ko ponevo vreme? Vekoncar angleder o 1919 berš, o Jehova počmingja te koristinel manušen kola so poštujnena le sine te pomožinen te spreminel pe o drumo te šaj o manuša te ikljoven taro Baro Vavilon. (Sporedin Isaija 40:3.) Ola kergje važna podgotovke te šaj pokasno o iskrena manuša te ikljon tari hovavni religija hem te khuven ko duhovno raj kote so šaj te obožavinen e Jehova leskere narodoja (w23.05 15-16, pas. 8-9).

O Jehova mangela te ova radosna džikote služinaja leske hem adava te kera le dobrovolno (2. Kor. 9:7). Tegani, dali valjani ponadari da te kera buti ki amari cel čak keda na kerela pe amenge adava? Te dikha o primer e apostol Pavleskoro. Ov vakergja: „Marava mlo telo, hem kerava le sar mlo robo“ (1. Kor. 9:25-27, fus.). O Pavle silaja teringja pe te kerel adava so rodela lestar o Jehova čak keda na kerela pe sine leske adava. Dali o Jehova prifatingja adava so kergja o Pavle? Oja! Ov čak nagradingja le bašo leskoro trudo (2. Tim. 4:7, 8). Slično, o Jehova tano zadovolno amendar da keda dikhela kaj keraja buti ki amari cel, čak keda nane amen želba. Ov radujnela pe adaleske so džanela kaj iako ponekogaš na mangaja te kera nesavi buti, sepak adaleske so mangaja le, keraja adava. Isto sar o Jehova so blagoslovingja e Pavle, agjaar ka blagoslovinel amen da bašo amaro trudo (Ps. 126:5). Hem džikote dikhaja sar o Jehova blagoslovinela amen, šaj čak te bajrol amenge želba baši adaja buti (w23.05 29, pas. 9-10).

O apostol Pavle sporedingja okolen so nane te preživinen e Jehovaskoro dive manušencar so sovena. Ola nane svesna so slučinela pe okolu lende ili kobor sigate nakhela o vreme. Adaleske ola na džanena keda slučinela pe nešto važno hem našti te keren ništo bašo adava. Avdive, but manuša sovena ko duhovno pogled (Rim. 11:8). Len na interesinena o znakija so sikavena kaj živinaja ko posledna dive hem kaj i bari nevolja tani paše (2. Pet. 3:3, 4). Ama sar avaja popaše ko krajo, ovela sa považno te ova poslušna ko sovet te ačhova džangavde (1. Sol. 5:6). Valjani te ačhova smirime hem jasno te razmislina. Soske? Te šaj te na mešina amen ki politika ili ko problemija so isi ko sveto. Kobor popaše tano e Jehovaskoro dive, doborom pobaro pritisok ka ovel amen te mešina amen ko akala bukja. Sepak, na valjani te sekirina amen bašo adava sar ka postapina soske e Devleskoro duho šaj te pomožinel amen te ačhova smirime, jasno te razmislina hem te ana mudra odluke (Luka 12:11, 12; w23.06 10, pas. 6-7).

So avela tuke ki godi keda šunea o anav Samson? Verojatno mislinea ki nekaste soj tano but silno. Hem adava čače sine agjaar. Ama o Samson angja jekh pogrešno odluka koja so angja leske bare muke. Sepak, o Jehova dikhela sine ko Samson sar leskoro verno sluga hem adaleske ov mukhlja leskoro primer te ovel pišimo ki Biblija baši amari korist. O Jehova koristingja e Samsone te kerel bare bukja te šaj te pomožinel ple narodoske e Izraelconge. But vekija otkeda o Samson mulo, o Jehova preku plo sveti duh pottikningja e apostol Pavle te spomninel e Samsoneskoro anav zaedno javere slugencar kolen so sine len bari vera (Evr. 11:32-34). E Samsoneskoro primer šaj but te ohrabrinel amen. Le sine le doverba ko Jehova, čak keda arakhljola sine ko but phare situacie. Šaj te sikljova taro Samson hem leskoro primer šaj te ohrabrinel amen (w23.09 2, pas. 1-2).

Šaj te ova poistrajna ako redovno molinaja amen e Jehovaske hem vakeraja leske sa so mučinela amen (1. Sol. 5:17). Iako šaj ko momenti nane tut nesavo baro problemi, dali sepak molinea tut e Jehovaske hem rodea lestar vodstvo sekova puti keda sian sekirimo, bunimo ili na džanea so te kere? Ako sekova dive rodea pomoš taro amaro Devel ko potikne problemija, tegani sigurno kaj ka kere adava keda ka pojavinen pe tuke pobare problemija ki idnina. Agjaar ka šaj te ove sigurno kaj o Jehova džanela točno keda te pomožinel tuke hem sar te kerel adava (Ps. 27:1, 3). Ako ačhovaja verna e Jehovaske ko problemija panda avdive, pobari tani i verojatnost kaj ka ačhova leske verna hem ki bari nevolja (Rim. 5:3). Soske šaj te vakera adava? But phralja vakerena kaj adava so istrajngje ko problemija so sine len angleder, pomožingja lenge te istrajnen ko problemija so pojavingje pe lenge pokasno. I istrajnost bajrargja lengiri vera ko Jehova kaj ov tano spremno te pomožinel lenge hem mangela te kerel adava. A i vera pomožingja lenge te istrajnen ko nevolje so sine len pokasno (Jak. 1:2-4; w23.07 3-4, pas. 7-8).

E Jehovaskiri poniznost hem sočuvstvo pottikningje le te ovel razumno. Na primer, leskiri poniznost šaj sine jasno te dikhel pe keda manglja te uništinel e lošna manušen taro Sodom. Preku ple angelija, o Jehova vakergja e pravedno Loteske te našel ko planine. Ama o Lot darandilo te džal adari. Adaleske ov molingja e Jehova zaedno ple familijaja te mukhel le te našel ko Sigor, jekh tikni diz koja so o Jehova manglja te uništinel. O Jehova šaj sine taro Lot te rodel te kerel adava so rodingja lestar. Namesto adava, o Jehova dozvolingja leske te džal ko Sigor, iako adava značinela sine kaj ov valjani te promeninel pli odluka te na uništinel adaja diz (1. Moj. 19:18-22). Vekoncar pokasno, o Jehova sikavgja sočuvstvo e manušenge tari Ninevija. Ov bičhalgja ple proroko e Jona te vakerel e lošna manušenge tari Ninevija kaj adaja diz hem ola ka oven uništime. Ama keda o manuša tari adaja diz kaingje pe, e Jehovaske pelo žal hem na uništingja len (Jona 3:1, 10; 4:10, 11; w23.07 21, pas. 5).

So šaj te sikljova taro Joas? Ov sine sar kaš bizo hor korenija so valjani te ovel phanlo ko kolco soj nabimo hor ki phuv te šaj te ikerel le stabilno. Keda o kolco, javere lafencar o Jodaj, mulo hem o otpadnikija počmingje te vlijajnen upro Joas sar bari bavlal, tegani ov pelo. Akava jasno sikavela kaj amari dar taro Devel na valjani te zavisinel samo taro šukar primer e phralengoro hem amare familijakoro. Te šaj te ačhova duhovno zorale amen mora korkori te bajrara amaro mangipe hem poštovanje sprema o Jehova agjaar so redovno ka proučina, hor ka razmislina bašo adava hem ka molina amen (Erem. 17:7, 8; Kol. 2:6, 7). O Jehova na rodela amendar but. Sa so rodela tano pišimo ko Propovednik 12:13 kote so phenela: „Neka ovel tut dar taro čačutno Devel hem iker leskere zapovedija soske adava tano sa o manuš so valjani te kerel“. Keda daraja taro Devel tegani šaj te ačhova verna bizi razlika so ka slučinel pe ki idnina. Nane nešto so ka šaj te ruminel amaro amalipe e Jehovaja (w23.06 19, pas. 17-19).

E Devleskiri garancija počminela e lafencar: „Okova so bešela ko prestol vakergja“ (Otk. 21:5a). Akala lafija tane posebna soske ko lil Otkrovenie o Jehova kerela samo trin puti lično lafi, a akava tano jekh taro adala trin situacie. Znači akaja garancija na dela amen nesavo mokjno angeli, čak ni o voskresnimo Isus, nego lično o Jehova! Akava panda poviše bajrarela amari doverba ko lafija taro Otkrovenie 21:5, 6. Soske? Adaleske so o Jehova „našti te hovavel“ (Tit 1:2). Razmislin bašo lafi: „Dikh!“ O grčko lafi soj amende prevedimo sar „dikh!“ tano koristimo but puti ko lil Otkrovenie. A so sine o sledno so vakergja o Devel? Ov vakergja: „Kerava sa o bukja neve“. Točno tano kaj o Jehova kerela lafi bašo promene so ka kerel len ki idnina. Ama adaleske soj doborom sigurno kaj ka ispolninel pe akava vetuvanje, ov bašo adala promene vakerela kaj više slučinena pe (Isa. 46:10; w23.11 3-4, pas. 7-8).

O apostol Petar borinela pe sine ple slabostencar iako šungja hem dikhlja sa so kergja o Isus. Te dikha nekobor primerija. Keda o Isus objasningja kaj ka cidel muke hem kaj ka ovel mudardo sar so vakerela o proroštvo, o Petar vakergja kaj ne mora te ovel adava (Mar. 8:31-33). Isto agjaar, o Petar hem o javera apostolija celo vreme rasprajnena pe sine bašo adava koj tano najbaro (Mar. 9:33, 34). I posledno rat angleder te merel o Isus, o Petar napadingja jekhe manuše hem čhingja o kan leskoro (Jovan 18:10). I isto rat, o Petar darandilo hem trin puti vakergja kaj na pendžarela ple amale e Isuse (Mar. 14:66-72). Palo adava but rungja. O Isus na otkažingja pe taro plo apostoli kova so sine but obeshrabrimo. Otkeda o Isus voskresningja, ov dengja prilika e Petareske te sikavel kaj panda mangela le. Ki adaja prilika o Isus vakergja leske te služinel sar ponizno pastiri leskere bakhrenge (Jovan 21:15-17). Ov spremno prifatingja adaja zadača. Ov sine ko Erusalim ki Pedesetnica hem sine maškar o prva kola so sine pomazime e Devleskere silaja (w23.09 22, pas. 6-7).

O apostol Petar pottikningja e javere starešinen te oven „pastirija e Devleskere stadoske“ (1. Pet. 5:1-4). Ako sian starešina, džanaja kaj mangea te phralen hem phenjen hem kaj mangea te grižine tut lenge. Ama ponekogaš mislinea kaj sian but zafatimo ili osetinea tut but umorno te šaj te kere adaja zadača. So šaj te kere? Vaker e Jehovaske sa so mučinela tut hem kobor mangea te pomožine te phralenge hem phenjenge. O Petar pišingja: „Ako nekoj služinela, neka ovel le doverba kaj šaj te kerel adava e silaja koja so dela la o Devel“ (1. Pet. 4:11). Te phralen hem phenjen šaj isi len problemija so nane celosno te rešinen pe ko akava sveto. Ama ma bistre, o najbaro pastiri, o Isus Hristos, šaj te pomožinel lenge poviše nego bilo koj javer. Ov šaj te grižinel pe lenge hem avdive hem ko nevo sveto. Sa so rodela o Jehova taro starešine tano te mangen pumare phralen, te grižinen pe lenge hem te oven šukar „primer e stadoske“ (w23.09 29-30, pas. 13-14).

Amen mora te izbegina te ovel amen doverba ko manušikano razmisluvanje. Ako počminaja te dikha ko bukja sar o manuša taro sveto, tegani šaj te bistra e Jehova hem leskere merilija (1. Kor. 3:19). „I mudrost akale svetoskiri“ but puti pottikninela e manušen te ovel lenge najvažno te zadovolinen pumare telesna želbe. Na primer, upro nesave hristijanja taro Pergam hem Tijatira vlijajngje o manuša so sine okolu lende hem kolenge so sine normalno te keren nemoral hem te obožavinen idolija. O Isus dengja strogo sovet e solduje sobranienge adaleske so prifatingje o pogrešno stavi bašo seksualno nemoral (Otk. 2:14, 20). Avdive da isi amen pritisok te prifatina o pogrešna stavija e svetoskere. I familija ili o javera manuša šaj te ubedinen amen kaj dikhaja but strogo ko bukja hem kaj na valjani te ikera amen ko e Jehovaskere zakonija. Na primer, ola šaj te vakeren amenge kaj nane doborom važno te ačhova moralno čista hem kaj adava so vakerela i Biblija tano but staromodno. Ponekogaš šaj te mislina amenge kaj o upatstvija so dela amen o Jehova nane dovolna jasna. Šaj čak te ova ko iskušenie te dža preku adava soj tano pišimo (1. Kor. 4:6; w23.07 16, pas. 10-11).

E Isuseskere dajake, e Marijake, valjangja sila. Oj valjani sine te ačhovel khamni, a na sine ženimi. Iako nikogaš na sine la čhave hem na sine la iskustvo sar daj, oj akana valjani sine te bajrarel čhave kova so valjani sine te ovel o Mesija. Isto agjaar, oj mora sine te objasninel e Josifeske kaj tani khamni hem kaj na sukja nikasaja. Akava na sine ni hari lokho te objasninel pe (Luka 1:26-33). Sar i Marija dobingja i sila so valjangja lake? Oj rodingja pomoš taro javera. Na primer, oj taro Gabriel rodingja poviše informacie bašo adava sar te kerel i zadača (Luka 1:34). Kratko palo adava, oj patujngja „ko judejska planine“ te posetinel e Elisaveta. I Elisaveta pofalingja e Marija hem sine vodimi taro Jehova te vakerel jekh ohrabruvačko proroštvo bašo e Marijakoro čhavo kova so na sine panda bijamo (Luka 1:39-45). I Marija vakergja kaj „o Jehova kergja but mokjna bukja ple vastea“ (Luka 1:46-51). Preku o Gabriel hem i Elisaveta, o Jehova dengja sila e Marijake (w23.10 14-15, pas. 10-12).

Samo ograničimo broj taro e Isuseskere učenikija tane pomazime e Devleskere silaja hem isi len posebno odnos e Jehovaja. Akala 144.000 ka služinen sar sveštenikija ko nebo e Isusea (Otk. 14:1). Džikote ola tane panda ki phuv, o Devel pomazinela len ple silaja hem posvojnela len sar ple duhovna čhave. I Sveto prostorija ko sveto šatori pretstavinela akava posebno odnos so isi len e Devlea džikote tane panda ki phuv (Rim. 8:15-17). A i Najsveto prostorija ko sveto šatori pretstavinela o nebo, o than kote soj o Jehova. I „zavesa“ koja so odvojnela i Sveto prostorija tari Najsveto prostorija pretstavinela e Isuseskoro manušikano telo. Sa džikote e Isuse sine le manušikano telo, ov našti sine te khuvel ko nebo ko duhovno hrami sar baro prvosvešteniko. Adaleske so o Isus sine spremno te otkažinel pe taro plo manušikano telo hem dengja le sar žrtva e manušenge, sa o pomazime hristijanja dobingje prilika te živinen upre ko nebo. Ola da mora te otkažinen pe taro pumaro manušikano telo te šaj te dobinen i nebesno nagrada (Evr. 10:19, 20; 1. Kor. 15:50; w23.10 28, pas. 13).

O Gedeon sine smirimo keda o manuša taro Efrem kritikujngje le (Sud. 8:1-3). Ov na irangja holjaja. Ov sikavgja kaj tano ponizno agjaar so šungja len džikote žalinena pe sine, hem palo adava taktično smiringja i situacija so šaj sine te kerel bare problemija. O mudra starešine džana palo e Gedeoneskoro primer agjaar so vnimatelno šunena hem ljubezno odgovorinena ako nekoj kritikujnela len (Jak. 3:13). Agjaar arakhena o mir ko sobranie. Keda o javera pofalingje e Gedeone adaleske so pobedingja e Madijamcon, ov dengja i falba e Jehovaske (Sud. 8:22, 23). Sar šaj o imenujme phralja te džan palo e Gedeoneskoro primer? Ola valjani te den i falba e Jehovaske bašo adava so kerena (1. Kor. 4:6, 7). Na primer, keda nekoj pofalinela jekhe starešina bašo leskere govorija ov šaj te vakerel kaj o misle tane taro e Devleskoro Lafi hem kaj sarine amen dobinaja obuka tari e Jehovaskiri organizacija. Ponekogaš ka ovel šukar o starešine te razmislinen dali pumare govorencar privlečinena poviše vnimanie ki peste namesto ko Jehova (w23.06 4, pas. 7-8).

Ako na dobinaja adava bašo so molingjem amen, šaj te puča amen: „Dali molinava man baši ispravno buti?“ But puti mislinaja kaj amen džanaja soj amenge najšukar. Ama o bukja bašo so molinaja amen šaj nane o najšukar rešenie. Ako molinaja amen bašo nesavo problemi, šaj isi but pošukar rešenie taro adava so amen mislinaja. A nesave bukja bašo so molinaja šaj nane sprema e Jehovaskiri volja (1. Jov. 5:14). Te razmislina bašo primer e roditelengoro kola so molingje e Jehova te kerel lengoro čhavo te ačhol ko čačipe. Iako nane pogrešno te molina amen bašo akava, sepak te ovel amen ki godi kaj o Jehova nane nikas silaja te čhivel te služinel leske. Ov mangela sarine amen, kote soj vklučime hem amare čhave, korkori te birina te služina leske (5. Moj. 10:12, 13; 30:19, 20). Adaleske, o roditelija šaj te molinen e Jehova bašo nešto javer — te pomožinel lenge te resen dži ko vilo pumare čhaveskoro te šaj te ovel pottiknimo te mangel e Jehova hem te ovel leskoro amal (Izr. 22:6; Ef. 6:4; w23.11 21, pas. 5; 23, pas. 12).

Soske i uteha tano važno način sar sikavaja mangipe? Sprema jekh biblisko rečniko, o lafi so koristinela le o Pavle baši „uteha“ značinela „te ove uzi nekaste te šaj te ohrabrine le keda nakhela tari phari situacija“. Znači, adalea so utešinaja amare phrale pomožinaja leske te khedel sila hem ponadari da verno te služinel e Jehovaske. Sekova puti keda spremno šunaja amare phrale, adalea sikavaja kaj mangaja le (2. Kor. 7:6, 7, 13). O sočuvstvo hem sikajbe uteha tane but paše povrzime. Sar? Nekoj soj tano sočuvstvitelno tano pottiknimo te utešinel e javeren hem probinela te kerel nešto te šaj te pomožinel lenge. Znači o sočuvstvo pottikninela amen te utešina e javeren. O Pavle objasninela kaj o sočuvstvo so isi e Jehova pottikninela le te utešinel e javeren. Ov opišinela e Jehova sar „Dad kova soj but milostivo hem o Devel sekole utehakoro“ (2. Kor. 1:3; w23.11 9-10, pas. 8-10).

Sa e Hristoseskere učenikija šaj te očekujnen nevolje. Razmislin bašo primer taro apostol Pavle. E phralenge taro Solun ov vakergja: „Keda siem sine tumencar, angleder vakergjem tumenge kaj ka trpina nevolje hem sar so džanena, baš adava slučingja pe“ (1. Sol. 3:4). A e phralenge taro Korint pišingja: „Amen mangaja tumen te džanen baši nevolja so doživingjem... mislingjem kaj nane te ačhova dživde“ (2. Kor. 1:8; 11:23-27). Avdive da o hristijanja šaj te očekujnen razna nevolje (2. Tim. 3:12). Adaleske so sikavgjan vera ko Isus hem počmingjan te dža pali leste, tle amala hem tli familija šaj ponašinena pe tuja lošno. Ili šaj ki buti isi tut problemija adaleske so mangea ko sa te postapine česno (Evr. 13:18). Dali sine tut progonstvo taro vlastija adaleske so svedočinea e javerenge baši tli nadež? Bizi razlika save nevolje ka oven amen, o Pavle vakergja kaj valjani te ova radosna (w23.12 10-11, pas. 9-10).

O Jakov istrajngja ko but problemija. Duj taro leskere čhave, o Simeon hem o Levi, angje ladž upri familija hem e Jehovaskere anaveske. Pokraj sa adava, e Jakoveskiri mangli romni i Rahela muli džikote bijanela sine e dujto čhave. Hem adaleske so sine baro bokhalipe, o Jakov ko ple phure berša mora sine te selinel pe ko Egipet (1. Moj. 35:16-19; 37:28; 45:9-11, 28). Iako doživingja sa akala problemija o Jakov nikogaš na našavgja pli vera ko Jehova hem ko leskere vetuvanja. A o Jehova sikavgja leske kaj tano zadovolno lestar. Na primer, o Jehova dengja e Jakove but ko materijalno pogled. Isto agjaar o Jakov sine but blagodarno e Jehovaske keda palem dikhlja ple čhave e Josife, kaske so but vreme mislingja kaj tano mulo. Adava so o Jakov sine paše amal e Jehovaja pomožingja leske te istrajnel ko sa o nevolje so sine le (1. Moj. 30:43; 32:9, 10; 46:28-30). Keda siem paše e Jehovaja tegani amen da šaj uspešno te ikljova ko krajo e problemencar so na očekujngjem len (w23.04 15, pas. 6-7).

Ko Psalm 23 preku jekh gili o David opišinela pli doverba ko e Jehovaskoro mangipa hem ki leskiri griža. Ov opišingja leskoro paše amalipe e Jehovaja, koleste so dikhela sine sar plo Pastiri. O David osetinela pe sine sigurno adaleske so o Jehova vodinela le sine, hem ov celosno potrpinela pe sine ki leste. O David džanlja kaj o Jehova sekova dive ka sikavel leske plo mangipe. Soske sine doborom uverimo ko adava? O David osetinela sine e Jehovaskiri griža soske ov sekogaš dela le sine adava so valjani leske. O David isto agjaar džanela sine kaj o Jehova dikhela le sine sar leskoro amal hem kaj odobrinela le. Adaleske sine sigurno kaj bizi razlika so ka slučinel pe leske ki idnina, o Jehova ponadari da ka grižinel pe bašo leskere potrebe. Adava so e Davide sine le doverba kaj o Jehova mangela le hem grižinela pe leske, pomožingja leske te na sekirinel pe hem te ovel radosno hem zadovolno (Ps. 16:11: w24.01 28-29, pas. 12-13).

Tari Dujto svetsko vojna sa dži akana, e Jehovaskere sluge slobodno propovedinena ko but phuvja. Ustvari, adaleske šaj sine te doznajnen bašo Jehova but manuša. Avdive, o členija taro Vodečko telo ponadari da rodena vodstvo taro Hristos. Ola mangena o upatstvija so dena e phralenge hem e phenjenge te oven ko sklad adalea sar o Jehova hem o Isus dikhena ko bukja. Ola isto agjaar dena vodstvo e sobranienge preku o pokrainska nadglednikija hem o starešine. O starešine soj pomazanikija, a ki pobari smisla hem sa o javera starešine, tane ko e Hristoseskoro „desno vas“ (Otk. 2:1). Normalno, sa o starešine tane nesovršena hem kerena greške. O Mojsej hem o Isus Navin ponekogaš kergje greške, a isto hem o apostolija da (4. Moj. 20:12; Is. Nav. 9:14, 15; Rim. 3:23). Sepak, o Hristos šukar vodinela e phralen taro verno robo hem e starešinen hem ponadari da ka kerel adava. Adaleske, isi amen šukar pričine te ovel amen doverba ko vodstvo so o Isus dela amen preku adala soj čhivde te predvodinen (w24.02 23-24, pas. 13-14).

Avdive, amen šaj te falina e Jehova amare lafencar kola so ka sikaven kobor siem leske blagodarna hem kobor mangaja le. Keda propovedinaja, amari glavno cel tani te pomožina e javerenge te oven paše e Jehovaja hem ola da te osetinen o isto so amen osetinaja amare mangle Dadeske (Jak. 4:8). Radosna siem so šaj te sikava e manušenge sar i Biblija opišinela e Jehova. Ki late tane pišime leskere but šuže osobine sar soj o mangipe, pravda, mudrost hem mokj. Isto agjaar, amen falinaja e Jehova hem radujnaja le keda daja amendar sa te dža palo leskoro primer. Adalea sikavaja kaj razlikujnaja amen taro akava lošno sveto. O manuša šaj te primetinen kaj siem pojavera hem te pučen pe soske razlikujnaja amen (Mat. 5:14-16). Keda isi amen prilika te kera lencar lafi tegani šaj te objasnina lenge soske razlikujnaja amen. Adava šaj te kerel o iskrena manuša te mangen te služinen e Devleske. Keda falinaja e Jehova ko akala načinija radujnaja leskoro vilo (1. Tim. 2:3, 4; w24.02 10, pas. 7).

Te šaj te ove zrelo hristijani, valjani te sikljove korisna veštine. Ola ka pomožinen tuke te prifatine odgovornostija ko sobranie, te arakhe buti hem te ačhove ki late, te grižine tut korkori tuke hem tle familijake hem te ove šukar e javerencar. Na primer, sikljov šukar te čitine hem te pišine. I Biblija vakerela kaj okova so sekova dive čitinela e Devleskoro Lafi hem razmislinela bašo adava tano uspešno hem radosno (Ps. 1:1-3). Adava so redovno ka čitinel i Biblija, pošukar ka džanel sar razmislinela o Jehova, a adava ka pomožinel leske jasno te razmislinel hem te primeninel adava so čitinela (Izr. 1:3, 4). E phralenge hem e phenjenge tane potrebna phralja kola so šaj te poučinen hem te den bibliska sovetija. Ako džanea šukar te čitine hem te pišine, ka šaj te spremine govorija hem komentarija kola so ka oven korisna e javerenge hem kolencar so šaj te bajrare lengiri vera. Isto agjaar, šaj te kere korisna beleške, adava šaj te pomožinel tuke te bajrare tli vera hem te ohrabrine e javeren (w23.12 26-27, pas. 9-11).

Keda daraja, razmislin bašo adava so o Jehova ka kerel ki idnina keda o Satana nane više te postojnel. Ko regionalno kongres so ikergja pe ko 2014 berš, sine sikavdo sar jekh dad kerela lafi ple familijaja bašo 2. Timotej 3:1-5 hem sar bi ovena sine o lafija ako ki lende sine prorokujmo savo ka ovel o životo ko raj. Ov vakergja: „Ko nevo sveto ka ovel but šužo vreme. Soske o manuša ka mangen e javeren, ka mangen o čačipe, ka oven skromna, ponizna, ka falinen e Devle, ka šunen pumare roditelen, ka oven blagodarna, verna, ka mangen pumare familija, ka oven spremna bašo dogovor, sekogaš ka keren šukar lafi bašo javera, ka ovel len samokontrola, ka oven krotka, ka mangen o šukaripa, ka oven doverliva, nane te oven inačie, ka oven ponizna, ka mangen e Devle a na o zadovolstvija, lengere postapke ka sikaven kaj darana taro Devel; hem asavke manušencar ov paše“. Dali te familijaja ili te phralencar kerea lafi bašo adava savo ka ovel o životo ko nevo sveto? (w24.01 6, pas. 13-14).

But ohrabrinela amen adava so džanaja kaj o Jehova tano zadovolno taro plo narodo sar grupa! Ki Biblija pišinela: „O Jehova radujnela pe ple slugenge“ (Ps. 149:4). Ama, ponekogaš nesave tane doborom but obeshrabrime so šaj pučena pe: „Dali o Jehova tano zadovolno mandar lično?“ Bute verna slugen e Jehovaskere taro purano vreme ponekogaš mučinena len sine asavke čuvstvija (1. Sam. 1:6-10; Jov 29:2, 4; Ps. 51:11). I Biblija jasno sikavela kaj o nesovršena manuša šaj te oven odobrime taro Devel. Sar? Mora te sikava vera ko Isus Hristos hem te krstina amen (Jovan 3:16). Agjaar anglo javera sikavaja kaj kaingjem amen bašo amare grevija hem kaj vetingjem e Devleske kaj ka kera leskiri volja (Apo. 2:38; 3:19). O Jehova tano but radosno keda keraja akala bukja te šaj te ova paše amala lea. Sa džikote daja amendar sa te šaj te živina sprema amaro zavet, ka ovel amen e Jehovaskoro odobruvanje hem ov ka dikhel ki amende sar ple paše amala (Ps. 25:14; w24.03 26, pas. 1-2).

Amen šaj te dža palo primer e apostolengoro agjaar so ponadari da ka propovedina, čak keda o vlastija vakerena amenge kaj mora te čhinava. Amen šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka pomožinel amen te kera amari služba. Molin tut baši sila hem mudrost, isto agjaar te pomožinel tut te ikljove ko krajo e problemencar. But džene amendar cidena muke adaleske so isi len nesavo nasvalipe ili emocionalno problemi, mulo lendar nekoj so mangena le, problemija ki familija, progonstvo ili nešto javer. A i pandemija hem o vojne kergje te ovel amenge panda popharo te ikljova ko krajo akale bukjencar. Ama ma bistre, tu šaj te vakere e Jehovaske sa so pašljola tuke ko vilo. Objasnin leske tli situacija sar so bi vakerea jekhe paše amaleske hem ov uverimo kaj o Jehova „ka pomožinel tut“ (Ps. 37:3, 5). I molitva šaj te pomožinel amen te istrajna ko nevolje (Rim. 12:12). O Jehova džanela taro so nakhena leskere sluge hem šunela keda rodena le (Ps. 145:18, 19; w23.05 5-6, pas. 12-15).

Keda valjani te ana važna odluke, mora te haljova „soj tani e Jehovaskiri volja“ hem palo adava te postapina sprema late (Ef. 5:17). Keda trudinaja amen te arakha bibliska načelija soj povrzime amare situacijaja, amen ustvari, trudinaja amen te haljova sar o Devel razmislinela baši adaja buti. Palo adava, ako primeninaja leskere načelija ka šaj te ana šukar odluke. „O lošno“ — amaro dušmani o Satana — mangela te ova doborom but zafatime e bukjencar taro akava sveto so ko krajo nane te ovel amen vreme baši amari služba e Devleske (1. Jov. 5:19). Jekh hristijani lokhe šaj te počminel te koncentririnel pe ko pare, obrazovanie ili ki buti, namesto ko razna prilike so isi le te šaj te služinel e Jehovaske. Ako kerela adava ov ka sikavel kaj počminela te razmislinel sar o manuša taro akava sveto. Džangjola pe, akala bukja nane pogrešna. Ama ola na valjani nikogaš te oven amenge ko prvo than ko životo (w24.03 24, pas. 16-17).