Avgust

Primetin duj važna bukja soj pišime ko akava stiho: 1) E pravedna manušen ka ovel len nevolje. 2) O Jehova spasinela amen taro amare nevolje. Sar spasinela amen o Jehova? Jekh način tano agjaar so pomožinela amenge te haljova kaj amaro životo avdive nane te ovel bizo problemija. Adava so o Jehova vetinela amenge kaj ka ova radosna džikote služinaja leske na značinela kaj panda akana ka ovel amen životo bizo sekiracie (Isa. 66:14). O Jehova mangela te ovel amen šukar životo, adaleske ohrabrinela amen te koncentririna amen ki idnina keda ka uživina ko životo zasekogaš (2. Kor. 4:16-18). Dži tegani, ov pomožinela amenge ponadari da te služina leske (Plač 3:22-24). So šaj te sikljova taro verna sluge e Jehovaskere taro purano vreme hem taro amaro vreme? Šaj ka oven amen problemija so na očekujnaja len. Ama, ako isi amen doverba ko Jehova tegani ov sekogaš ka ovel amencar (Ps. 55:22; w23.04 14-15, pas. 3-4)

Šaj but te sikljova taro primer e Josifeskoro hem e Marijakoro kola so sine spremna te šunen e vlasten čak keda na sine lenge lokho (Luka 2:1-6). Keda i Marija sine ko enjato masek khamni, o Avgust, o Rimsko imperatori zapovedingja ki celo Rimsko teritorija te kerel pe popis. Adaleske o Josif hem i Marija valjangje te džan ko Vitleem kova so sine dur 150 kilometrija a ko drumo sine but bregija. Adava drumo ni hari na sine lokho, posebno e Marijake. Ola sigurno sekirinena pe sine ma te slučinel pe nešto laja ili e bebea. So ako astarena la o dukha? Sepak, ko vogi phiravela sine e bebe kova so valjani sine te ovel o Mesija. Dali akava šaj sine te ovel lenge opravduvanje te na šunen o zakoni? Iako e Josife hem e Marija sine len šukar pričine te sekirinen pe, sepak ola sine poslušna ko adava zakoni. O Jehova blagoslovingja len baši lengiri poslušnost. I Marija reslja sasti ko Vitleem hem bijangja jekhe saste bebe, čak pomožingja te ispolninel pe jekh biblisko proroštvo! (Mih. 5:2; w23.10 8, pas. 9; 9, pas. 11-12).

So ako čak adava so razmislinea te komentirine ko sostanokija kerela te ovel tut trema? Šaj te pomožinel tuke adava so ka spremine tut šukar (Izr. 21:5). So pošukar pendžarea o materijali, doborom polokhe ka ovel tuke te komentirine. Isto agjaar de kratka komentarija (Izr. 15:23; 17:27). So pokratko tano tlo komentari, doborom pohari ka ovel tut trema. Adalea so kratko komentirinea tle lafencar sikavela kaj sian šukar spremimo hem kaj šukar haljovea o materijali. So ako primeninea nesave taro akala predlogija ama isi tut panda trema te komentirine poviše taro jekh ili duj puti? Ov uverimo kaj o Jehova ka ceninel tlo trudo te kere adava so šaj (Luka 21:1-4). Te de tlo najšukar na značinela te čhive tuke tovar so našti te phirave le (Fil. 4:5). Razmislin so šaj te kere, čhiv tuke cel te kere adava hem molin tut bašo andruno mir. Ko početok tli cel šaj te ovel te de jekh kratko komentari (w23.04 21, pas. 6-8).

O apostol Pavle sporedinela amen vojnikoncar kola soj spremna hem uravde borbake. Taro jekh vojniko očekujnela pe ko sekova vreme te ovel spremno keda isi vojna. Slično tano amencar da. Keda phiravaja o oklop e verakoro hem e mangipaskoro hem o šlemi baši nadež tegani amen siem spremna bašo e Jehovaskoro dive. O oklop zaštitinela e vojnikoskoro vilo, a i vera hem o mangipe zaštitinena amaro simbolično vilo. Akala osobine ka pomožinen amen ponadari da te služina e Devleske hem te dža palo Isus. I vera uverinela amen kaj o Jehova ka nagradinel amen adaleske so rodaja le celo amare vilea (Evr. 11:6). Akava ka pottikninel amen te ačhova verna amare Vodačeske, e Isuseske, čak ako valjani te istrajna ko nesavo pharipa. Keda razmislinaja bašo iskustvija taro phralja hem phenja kola so ačhile verna iako sine len progonstvo ili finansiska problemija, adava šaj te bajrarel amari vera te šaj amen da te izdržina keda ka ovel amen pharipa. Isto agjaar ako džaja palo primer okolengoro so poednostavingje pumaro životo hem čhivgje o Carstvo ko prvo than, adava ka pomožinel amenge da te na čhiva o materijalna bukja ko prvo than (w23.06 10, pas. 8-9).

I samokontrola tani sposobnost te kontrolirine tle čuvstvija hem postapke. Oj valjani amenge te šaj te pottikninel amen te ispolnina amare celija, posebno keda adava tano pharo ili nane amen želba te kera adava. Ma bistre kaj i samokontrola tani jekh taro osobine so avena taro sveti duh, adaleske molin e Jehova preku plo sveti duh te pomožinel tut te razvine akaja važno osobina (Luka 11:13; Gal. 5:22, 23) Ma adžiker te oven tut sovršena uslovija. Ko akava sveto verojatno nikogaš nane te oven amen sovršena uslovija. Ako adžikeraja adava šaj nikogaš te na ispolnina amari cel. Šaj nane amen želba adaleske so amari cel dikhjola amenge phari hem adaleske mislinaja kaj našti te ispolnina la. Ako tu da mislinea agjaar, dali šaj tli cel te odvojne la ko potikne celija? Na primer, ako tli cel tani te razvine nesavi osobina, soske na probinea prvo te sikave la ko potikne bukja? Ako isi tut cel te čitine celo Biblija, soske na počminea agjaar so ka čitine pohari materijali? (w23.05 29, pas. 11-13).

Džikote trajnena o posledna dive o Jehova preku pli organizacija dela amen redovno duhovno hrana te šaj te pomožinel amenge ponadari da te dža ko „Sveto Drumo“ (Isa. 35:8; 48:17; 60:17). Šaj te vakera kaj keda nekoj počminela te proučinel i Biblija, ov počminela te džal ko „Sveto Drumo“. Nesave ačhona samo kratko vreme ko adava drumo hem palo adava ikljona lestar. A javera tane odlučna te ačhon ko adava drumo džikote na resena ki pli cel. Koja tani lengiri cel? Okola so isi len nebesno nadež, o „Sveto Drumo“ ingarela len ko e „Devleskoro raj“ ko nebo (Otk. 2:7). A okola so isi len nadež te živinen ki phuv adava drumo ingarela len dži ko krajo taro milja berša keda sarine ka oven sovršena. Ako sian ko adava drumo ma iran tut palal te dikhe o bukja so mukhljan len hem ma ikljov lestar džikote na resea ki tli cel ko nevo sveto (w23.05 17, pas. 15; 19, pas. 16-18).

Keda razmislinea bašo sa adava so kergja tuke o Jehova, sian blagodarno hem mangea te de le lafi kaj ka služine leske celo životo (Ps. 116:12-14). But točno tano adava so vakerela i Biblija, kaj „sekova šukar hem sovršeno poklon“ avela taro Jehova (Jak. 1:17). Na postojnela pobaro poklon tari otkupno žrtva leskere Čhaveskiri e Isuseskiri. Razmislin kobor šužo poklon tani i otkupnina. Preku late šaj te ova paše e Jehovaja. Ov isto agjaar dela amen prilika te živina večno (1. Jov. 4:9, 10). Adava so ka de zavet e Jehovaske tano najšukar način sar šaj te sikave kaj sian leske blagodarno bašo najbaro mangipe so sine nekogaš sikavdo hem bašo sa o javera blagoslovija so dobingjan len lestar (5. Moj. 16:17; 2. Kor. 5:15; w24.03 5, pas. 8).

Keda dikhaja kobor but rumindile o manuša avdive osetinaja amen isto sar o pravedno Lot. Leske sine but pharo bašo bezobrazno ponašibe e lošno manušengoro, soske ov džanlja kaj amaro nebesno Dad mrzinela asavko ponašibe (2. Pet. 2:7, 8). Adaleske so hor poštujnela sine hem mangela sine e Devle, ov mrzinela sine o nemoralno ponašibe e manušengoro so sine okolu leste. Amen da avdive živinaja maškar o manuša kola so but hari ili ič na poštujnena e Jehovaskere merilija. Sepak, amen šaj te ačhova moralno čista ako ponadari da bajraraja amaro mangipe sprema o Devel hem isi amen ispravno dar lestar. Te šaj te kera adava, o Jehova ohrabrinela amen preku o lil Izreki. Sa e hristijanen, bizi razlika dali murša ili džuvlja, terne ili phure, šaj te ovel len korist taro mudra sovetija so arakhljona ko akava lil. Keda daraja taro Jehova, nane te družina amen okolencar so kerena lošna bukja (w23.06 20, pas. 1-2; 21, pas. 5).

Šaj tli familija protivingja pe tuke ili šaj žrtvujngjan nešto ko materijalno pogled te šaj te čhive e Devleskoro Carstvo ko prvo than ko tlo životo (Mat. 6:33). Ako tano agjaar, tegani šaj te ove sigurno kaj o Jehova dikhlja sa adava so kergjan baši leste (Evr. 6:10). Verojatno hem korkori uveringjan tut kobor tane točna e Isuseskere lafija: „Ni jekh na mukhlja kher, ili phralja, ili phenja, ili daja, ili dade, ili čhaven, ili nive baši mande hem bašo šukar haberi, a te na del pe leske akana ko akava vreme 100 puti poviše: khera hem phralja hem phenja hem daja hem čhave hem nive, ama zaedno akalea hem progonstvo, a ko vreme so avela hem večno životo“ (Mar. 10:29, 30). O blagoslovija so dobingjan len tane but pobare tari bilo koja žrtva so kergjan la (Ps. 37:4; w24.03 9, pas. 5).

Keda sine baro bokhalipe ki Judeja o phralja tari Antiohija odlučingje sekoj sprema ple možnostija te bičhalen pomoš e phralenge so živinena ki Judeja (Apo. 11:27-30). Iako o phralja tari Judeja živinena sine but dur, o hristijanja tari Antiohija mangle te pomožinen lenge (1. Jov. 3:17, 18). Amen da šaj te sikava sočuvstvo keda doznajnaja kaj amare phralja tane pogodime tari nesavi katastrofa. Amen sikavaja kaj siem spremna odma te pomožina agjaar so pučaja e starešinen dali isi nešto so šaj te kera, daja prilog bašo aktivnostija so kerena pe ko celo sveto ili molinaja amen okolenge soj pogodime taro prirodna katastrofe. Amare phralenge hem phenjenge isto agjaar šaj ka valjani pomoš te šaj te oven len o osnovna bukja. Keda amaro Cari o Hristos Isus ka avel te anel osuda, amen mangaja te arakhel amen sar sikavaja sočuvstvo hem te kaninel amen te nasledina o Carstvo (Mat. 25:34-40; w23.07 4, pas. 9-10; 6, pas. 12).

O Isus sine razumno isto sar o Jehova. Ov sine bičhaldo ki phuv te šaj te propovedinel e našavde bakhrenge taro Izrael. Ama džikote kerela sine pli zadača, ov sikavgja kaj tano razumno. Na primer, ki jekh prilika jekh džuvli koja so na sine Izraelka, molingja le te sasljarel lakere čhaja soske sine la demoni hem but mučinela pe sine. Pottiknimo taro sočuvstvo, o Isus kergja adava bašo so molingja le i džuvli (Mat. 15:21-28). Te dikha panda jekh primer. Ko početok tari pli služba, o Isus vakergja: „Sekoj so na priznajnela... kaj verujnela ki mande, me da... nane te priznajnav kaj tano mlo učeniko“ (Mat. 10:33). Ama, dali o Isus otkažingja pe taro Petar, iako trin puti na priznajngja kaj tano leskoro učeniko? Na, soske o Isus džanlja kaj e Petareske pelo but žal bašo adava so kergja hem kaj sine leske verno. Otkeda voskresningja, o Isus pojavingja pe e Petareske hem najverojatno uveringja le kaj prostingja leske hem kaj mangela le (Luka 24:33, 34). Hem o Jehova hem o Isus Hristos tane razumna. Sar tano amencar? O Jehova očekujnela amen da te ova razumna (w23.07 21-22, pas. 6-7).

Soske šaj te ova sigurna kaj i phuv ka ovel raj? So šaj te vakera e javerenge te šaj te uverina len kaj akava ka ovel čače? Prvo, o Jehova lično dengja akava vetuvanje. Ko lil Otkrovenie pišinela: „Okova so bešela ko prestol vakergja: ’Dikh! Kerava sa o bukja neve‘“. Le isi le mudrost, sila hem želba te ispolninel plo vetuvanje. Dujto, o Jehova tano doborom sigurno kaj ka ispolninel pe akava vetuvanje, so kerela lafi sar te phene više ispolningja pe. Ov vakergja: „Ko akala lafija šaj te verujnel pe hem tane čačutne!... ola ispolningje pe“. Trito, ništo našti te čhinavel e Jehova te završinel adava so počmingja, adaleske ov vakergja: „Me sium alfa hem omega“ (Otk. 21:6). O Jehova ka dokažinel kaj o Satana tano hovavno hem kaj na uspejngja te čhinavel e Jehova te ispolninel pli namera. Znači, keda nekoj vakerela tuke: „Akate but šukar pišinela, ama na verujnava kaj akava ka ovel čače“, tegani šaj te čitine hem te objasnine o Otkrovenie 21:5, 6. Objasnin savi garancija dengja o Jehova kaj ka ispolninel plo vetuvanje adalea so, sar te phene, čhivgja plo potpis (Isa. 65:16; w23.11 7, pas. 18-19).

O Jehova dengja akava vetuvanje keda e Avraame sine le 75 berš hem panda na sine le čhave. Dali o Avraam dikhlja sar ispolninela pe akava vetuvanje? Na celosno. Otkeda nakhlja i reka Eufrat hem adžikergja 25 berš, e Avraameske bijandilo o Isak, a palo 60 berš bijandile leskere unukija o Isav hem o Jakov (Evr. 6:15). Ama o Avraam nikogaš na dikhlja sar leskoro potomstvo ulo baro narodo hem sar nasledingje i Vetimi phuv. Sepak, akava verno sluga sine le paše amalipe ple Stvoritelea (Jak. 2:23). Kobor ka radujnel pe o Avraam keda ka voskresninel hem keda ka doznajnel kaj baši leskiri vera hem strplivost sine blagoslovime sa o narodija (1. Moj. 22:18). So sikljovaja taro akava? Džikote siem dživde šaj nane te dikha sar ispolninela pe sekova vetuvanje so dengja le o Jehova. Ama, ako siem strpliva sar o Avraam, šaj te ova sigurna kaj panda akana o Jehova ka nagradinel amen a panda poviše ko nevo sveto (Mar. 10:29, 30; w23.08 24, pas. 14).

Keda sine terno, o cari o Ozija sine ponizno. Ov siklilo „te daral taro čačutno Devel“. O Ozija živingja 68 berš hem pobaro delo taro leskoro životo o Jehova blagoslovingja le (2. Let. 26:1-4). Ov pobedingja bute dušmanen hem kergja o Erusalim te ovel zaštitimo (2. Let. 26:6-15). O Ozija sigurno sine radosno bašo sa adava so pomožingja le o Jehova te kerel (Prop. 3:12, 13). Sar cari, o Ozija sine naviknimo te vakerel e javerenge so te keren. Šaj adaleske mislingja kaj šaj te kerel sa so ka mangel. Jekh dive o Ozija khuvgja ko e Jehovaskoro hrami hem drsko manglja te tharel temjani ko žrtveniko, iako e carenge adava na sine dozvolimo (2. Let. 26:16-18). O prvosvešteniko o Azarija probingja te vakerel leske kaj na smejnela te kerel adava, ama ov but holjangja bašo adava. Žalno tano so o Ozija na ačhilo verno e Jehovaske hem adaleske o Jehova kazningja le lepraja (2. Let. 26:19-21). Kobor pošukar ka ovel sine leskoro životo te ačhol sine ponizno! (w23.09 10, pas. 9-10).

O apostol Petar mora sine te borinel pe ple slabostencar čak keda ulo pomazimo. Ko 36-to berš a.e. o Devel bičhalgja e Petare ko Kornelij kova so na sine Evrei. Ki adaja prilika o Devel pomazingja e Kornelija hem adava sine dokaz kaj o Devel „nane pristrasno“ hem kaj okola so nane Evreija šaj sine te oven delo taro hristijansko sobranie (Apo. 10:34, 44, 45). Palo adava nastan, o Petar počmingja te hal zaedno maro okolencar so nane Evreija, nešto kova so nikogaš na bi kerela sine angleder. Ama, nesave Evreija so sine hristijanja mislinena sine kaj ola hem okola so nane Evreija na valjani te han zaedno. Keda nesave so sine len asavko stavi ale ki Antiohija, o Petar čhinavgja te hal zaedno e phralencar so na sine Evreija, adaleske so najverojatno darandilo te na vredžinel e hristijanen so sine Evreija. Keda o apostol Pavle dikhlja so kergja o Petar, ov ukoringja le anglo javera (Gal. 2:13, 14). Iako kergja akaja greška o Petar na otkažingja pe (w23.09 22, pas. 8).

Ako iskreno ispitinea tut šaj ka dikhe kaj isi tut nesave slabostija, ama ma obeshrabrin tut. Amaro Gospodari o Isus tano šukar hem ov ka pomožinel tuke te kere o potrebna promene (1. Pet. 2:3). O apostol Petar uverinela amen: „O Devel... celosno ka obučinel tumen, ka kerel tumen zorale“. Ko početok o Petar mislinela sine kaj na zaslužinela te ovel e Isuseskoro učeniko (Luka 5:8). Ama adaleske so ljubezno pomožingje leske o Jehova hem o Isus, o Petar na otkažingja pe taro adava te ovel sledbeniko e Hristoseskoro. Adaleske o Jehova dozvolingja o Petar „te khuvel ko večno Carstvo amare Gospodareskoro hem Spasiteleskoro, e Isus Hristoseskoro“ (2. Pet. 1:11). Adaja sine but bari nagrada! Ako tu da na otkažinea tut sar o Petar hem mukhea o Jehova te obučinel tut, tu da ka dobine o večno životo sar nagrada. Hem baši tli vera ka ove spasimo (1. Pet. 1:9; w23.09 31, pas. 16-17).

Ko sveto šatori ko purano vreme sine jekh dvoro — baro than kova so sine zagradimo hem kote so o sveštenikija kerena sine pumare zadače. O baro bakarno žrtveniko kote so tharena pe sine o žrtve arakhljola sine ko dvoro zaedno e mijalnikoja kova so isto agjaar sine taro bakari. Akava mijalniko koristinena sine o sveštenikija te šaj te čistinen pe angleder te počminen te keren pumari sveto služba (2. Moj. 30:17-20; 40:6-8). Avdive o pomazanikija soj panda ki phuv verno služinena ko andruno dvoro taro duhovno hrami. O baro mijalniko panjea setinkerela len hem sa e hristijanen kaj valjani te ačhoven čista ko moralno hem ko duhovno pogled. Tegani kote služinela o baro mnoštvo? O apostol Jovan dikhlja len „sar tergjovena anglo prestol“, javere lafencar ki phuv ko avruno dvoro, kote so „služinena [e Devleske] dive hem rat ko leskoro hrami“ (Otk. 7:9, 13-15). But siem blagodarna so o Jehova dengja amen skapoceno prilika te služina leske ko leskoro baro duhovno hrami (w23.10 28, pas. 15-16).

Jekh način sar o Jehova dela amen sila tano preku o starešine (Isa. 32:1, 2). Adaleske keda sian sekirimo, vaker tle muke e starešinenge. Keda ka nudinen tuke pomoš, ov blagodarno hem prifatin la. O Jehova preku lende šaj te kerel tut silno. I nadež so avela tari Biblija bašo večno životo — bizi razlika dali ko nebo ili ki phuv — isto agjaar šaj te del amen sila (Rim. 4:3, 18, 19). Amari nadež dela amen sila te istrajna ko iskušenija, te propovedina o šukar haberi hem te služina amare phralenge hem phenjenge ko sobranie (1. Sol. 1:3). I isto nadež dengja sila e apostol Pavleske. Ov sine čhivdo ko pritisok, ki neizvesnost, sine progonimo hem peravdo. Ustvari leskoro životo ponekogaš sine čak ki opasnost (2. Kor. 4:8-10). E Pavle sine le sila te istrajnel adaleske so koncentriringja pe ki pli nadež (2. Kor. 4:16-18). Ov sine koncentririmo ki pli nadež bašo večno životo ko nebo. Ov razmislinela sine baši adaja nadež hem adaleske sine „obnovimo taro dive ko dive“ (w23.10 15-16, pas. 14-17).

Keda molinea tut, razmislin dali akana tano o vreme o Jehova te del tut adava bašo so molinea le. Šaj mislinaja amenge kaj valjani odma te dobina odgovor ko amare molitve. Ama ma te bistra, o Jehova džanela keda najšukar te pomožinel amenge (Evr. 4:16). Keda na dobinaja odma adava bašo so molinaja, šaj te mislina amenge kaj o odgovor tano „na“. Ama leskoro odgovor ustvari šaj te ovel „panda na“. Na primer, jekh terno phral molingja pe te sasljol, ama ov na sastilo. Te sasljarel le sine o Jehova čudoja, tegani o Satana ka šaj sine te vakerel kaj o phral prodolžingja te služinel e Jehovaske samo adaleske so sasljargja le (Jov 1:9-11; 2:4). Osven adava, o Jehova odredingja više vreme keda ka sasljarel sa o nasvalipa (Isa. 33:24; Otk. 21:3, 4). Dži tegani, našti te očekujna o Jehova čudoja te sasljarel amen. Adaleske, o phral šaj te molinel pe bašo nešto javer, o Jehova te del le sila hem andruno mir te šaj te istrajnel iako tano nasvalo hem te prodolžinel verno te služinel leske (w23.11 24, pas. 13).

O Samson kergja jekh seriozno greška, ama ov na otkažingja pe hem prodolžingja te služinel e Jehovaske. Ov rodela sine prilika te borinel pe protiv o Filistejcija hem agjaar te ispolninel i zadača so dengja le o Devel (Sud. 16:28-30). Ov molingja e Jehova: „Dozvolin te iranav e Filistejconge“. O čačutno Devel odgovoringja ki e Samsoneskiri molitva hem panda jekh puti dengja le posebno sila. Sar rezultati, o Samson ki adaja prilika mudargja poviše Filistejcon nego celo plo životo. Iako o Samson mora sine te trpinel o phare posledice tari pli greška, ov na otkažingja pe hem trudinela pe sine te kerel e Jehovaskiri volja. So šaj amen te sikljova? Čak ako keraja nesavi greška hem dobinaja ukor ili lela pe amendar nesavi odgovornost, na valjani te otkažina amen. Ma bistre, o Jehova na otkažinela pe amendar ov spremno prostinela amenge (Ps. 103:8, 9). Iako grešinaja, o Jehova šaj te del amen sila te kera leskiri volja isto sar so kergja adava e Samsonea (w23.09 6, pas. 15-16).

Ako siem istrajna tegani o Devel ka prifatinel amen. Akava na značinela kaj o Jehova radujnela pe keda isi tut nevolje ili problemija. Namesto adava ov tano radosno adaleske so tu verno istrajnea. But ohrabrinela amen adava so džanaja kaj keda siem istrajna adava radujnela e Jehova hem odobrinela amen (Ps. 5:12). Ma te bistra kaj o Avraam verno istrajngja keda sine ispitimi leskiri vera hem adaleske o Devel sine zadovolno lestar. O Jehova vakergja kaj o Avraam tano leskoro amal hem ki leste dikhela sine sar pravedno manuš (1. Moj. 15:6; Rim. 4:13, 22). I isto buti šaj te ovel amencar da. Dali o Devel ka prifatinel amen, na zavisinela taro adava kobor siem zafatime ki služba, a ni taro adava save odgovornostija isi amen. Nego ka ovel amendar zadovolno ako verno istrajnaja čak ko pharipa. A sekova jekh amendar šaj te istrajnel bizi razlika taro amare berša, okolnostija ili sposobnostija. Dali momentalno isi tut nesavo problemi hem verno istrajnea? Ako oja, tegani ma bistre kaj kerea tuke šukar anav anglo Devel. Adava so džanaja kaj o Devel prifatinela amen šaj but te vlijajnel upri amende. Adava šaj te zojrakerel amari nadež (w23.12 11, pas. 13-14).

Jekh hristijani mora te sikljol šukar te komunicirinel. Okova so džanela sar te kerel lafi e javerencar, šunela len hem haljovela lengere misle hem čuvstvija (Izr. 20:5). Ov šaj te sikljol sar nekoj razmislinela hem osetinela pe preku o glaso, o izrazija ko muj hem o govor e teloskoro. Akava našti te sikljove ako na sian manušencar. Ako celo vreme koristinea elektronska uredija te šaj te komunicirine e javerencar, sar na primer preku porake, tli sposobnost te kere nekasaja lično lafi šaj te slabonel. Adaleske, ker tuke prilike te kere lafi e javerencar lično (2. Jov. 12). Jekh zrelo hristijani isto mora korkori peske te grižinel pe hem ple familijake (1. Tim. 5:8). Šukar tano te sikljove veštine kola so ka pomožinen tuke te arakhe buti (Apo. 18:2, 3; 20:34; Ef. 4:28). Trudin tut te ove pendžardo sar nekoj soj bukjarno hem sar nekoj so završinela adava so počmingja. Ako kerea akava, pobare ka oven o šanse kaj ka arakhe buti hem kaj ka ačhove ki late (w23.12 27, pas. 12-13).

Keda i Biblija kerela lafi bašo „e Jehovaskoro dive“, ustvari kerela lafi bašo vreme keda o Jehova ka sudinel ple dušmanen hem ka spasinel ple narodo. Ko purano vreme, o Jehova ponekogaš angja osude (Isa. 13:1, 6; Ezek. 13:5; Sof. 1:8). Ko amaro vreme, „e Jehovaskoro dive“ ka počminel keda ka ovel napadimo o Baro Vavilon hem ka završinel e vojnaja Armagedon. Te šaj te preživina adava „dive“, valjani te spremina amen panda akana. Ama o Isus na vakergja samo te spremina amen baši „bari nevolja“, nego isto agjaar te ačhova spremna (Mat. 24:21; Luka 12:40). Ko plo prvo pismo dži ko Solunjanja, o apostol Pavle koristingja nekobor sporedbe te šaj te pomožinel e hristijanenge te ačhoven spremna bašo e Jehovaskoro baro dive baši osuda. O Pavle džanlja kaj e Jehovaskoro dive nane te avel ko leskoro vreme (2. Sol. 2:1-3). Sepak, ov pottikningja ple phralen te oven spremna bašo adava dive sar te phene ka avel tajsa. Amen da valjani te primenina akava sovet (w23.06 8, pas. 1-2).

Ko 1978 berš ko Tokio (Japonija), sine gradimi jekh but uči zgrada taro 60 spratija. O manuša pučena pe sine dali akaja zgrada ka šaj te izdržinel o zemjotresija kola so često slučinena pe sine ki adaja diz. Ama soske na valjani sine te daran? Adaleske so o inženerija kergje akaja zgrada doborom cvrsto, a ko isto vreme doborom fleksibilno so šaj sine te izdržinel o zemjotresija. O hristijanja tane sar akaja uči zgrada. Ko savo način? Jekh hristijani valjani te džanel keda te ovel cvrsto, a keda fleksibilno. Ov valjani te ovel cvrsto hem stabilno keda kerela pe lafi bašo e Jehovaskere zakonija hem merilija. Tegani ka ovel spremno te šunel hem nane te popuštinel. Ama tari javer strana, ov valjani te ovel fleksibilno ili razumno sekogaš keda ka šaj ili čak keda tano potrebno (Jak. 3:17). Jekh hristijani so isi le asavko stavi nane te ovel preterano strogo ili preterano popustlivo (w23.07 14, pas. 1-2).

O Isus valjani sine te ačhol cvrsto keda o Satana iskušingja le, pa čak keda direktno vakergja leske te otkažinel pe tari pli vernost sprema o Devel (Mat. 4:1-11). O Satana sine odlučno te čhivel e Isuse te grešinel hem agjaar te našti te platinel i otkupnina. Džikote trajnela sine leskiri služba tele ki phuv, o Isus mora sine te istrajnel ko javera da nevolje. Leskere dušmanja progoninena le sine hem mangle te mudaren le (Luka 4:28, 29; 13:31). Mora sine te trpinel o slabostija ple sledbenikongere (Mar. 9:33, 34). Džikote trajnela sine o sudibe bašo leskoro životo, but sine maltretirimo hem asana sine leske. Palo adava, sine mudardo ko jekh ponižuvačko način hem trpingja bari dukh (Evr. 12:1-3). Keda sine ko stubo mučibaske, ov mora sine korkori te trpinel bare dukha, bizi e Jehovaskiri zaštita (Mat. 27:46). Akalestar šaj jasno te dikha kaj o Isus platingja bari cena baši otkupnina. Keda razmislinaja bašo žrtve so o Isus sine spremno te kerel amenge, amaro mangipe bajrola panda poviše sprema leste (w24.01 10-11, pas. 7-9).

Te šaj te ova paše e javerencar valjani amenge strplivost. Akaja osobina pomožinela amen šukar te šuna keda o javera kerena lafi (Jak. 1:19). Isto agjaar, i strplivost pomožinela amen te ova ko mir e javerencar. Ako siem strpliva nane te reagirina sigate hem te vakera nešto neljubezno keda isi amen stres. Isto agjaar, i strplivost ka pomožinel amen te na holjana sigate keda nekoj ka povredinel amare čuvstvija. Namesto te irana lenge ko isto način, amen ponadari da ka trpina amen jekh jekhea hem ka prostina celo vilea (Kol. 3:12, 13). I strplivost isto agjaar šaj te pomožinel amenge te ana pošukar odluke. Namesto te ana odluke sigate hem bizo te mislina valjani te odvojna amenge vreme te istražina save opcie isi amen hem palo adava te razmislina kola lendar bi ovela i najšukar. Na primer, ako rodaja buti šaj te ova ko iskušenie te prifatina i prvo buti so ka arakha. Ama ako siem strpliva ka odvojna amenge vreme te razmislina sar i buti ka vlijajnel upri mli familija hem upro duhovna bukja? Ako siem strpliva nane te ana lošna odluke (w23.08 22, pas. 8-9).

Ako sian obeshrabrimo adaleske so mora te borine tut pogrešna želbencar, adava so ka razmisline so vetingjan e Jehovaske keda dengjan leske lafi kaj ka služine leske, šaj te kerel tut panda poodlučno te borine tut protiv o iskušenija. Sar? Keda dea lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo, tu otkažinea tut tutar. Akava značinela kaj tu birinea te otfrline tle lična želbe hem celija kola so na svidžinena pe e Jehovaske (Mat. 16:24). Adaleske, keda ka ovel tut nesavo iskušenie ili phari situacija nane te ovel potrebno te puče tut sar ka postapine. Tu više otfrlingjan sa o javera opcie osven jekh — te ačhove verno e Jehovaske. Ka ove cvrsto odlučno te radujne e Jehova. Ki adaja buti ka ove sar o Jov. Iako arakhlilo ko posebna phare situacie ov odlučno vakergja: „Nane te otkažinav man tari mli besprekornost!“ (Jov 27:5; w24.03 9, pas. 6-7).

O Jehova, „o Devel e mangipaskoro“, tano amencar (2. Kor. 13:11). Ov grižinela pe sekole jekheske lično! Uverime siem kaj siem opkolime taro leskoro verno mangipe (Ps. 32:10). Kobor poviše razmislinaja bašo adava sar ov sikavgja amenge plo mangipe, doborom porealno ovela amenge hem ovaja sa popaše lea. Šaj ko sekova momenti te molina amen leske hem te vakera leske kobor amenge potrebno leskoro mangipe. Šaj te vakera leske sa so mučinela amen soske siem uverime kaj haljola amen hem kaj but mangela te pomožinel amenge (Ps. 145:19). Isto sar so privlečinela amen i jag ko jekh šudro dive, agjaar privlečinela amen e Jehovaskoro mangipe. Adaleske, te prifatina e Jehovaskoro mangipe kova so dela amen uteha hem mir hem amen da te vakera leske: „Mangava tut, Jehova!“ (Ps. 116:1; w24.01 31, pas. 19-20).

O Isus kergja but poviše nego samo te vakerel e manušenge kaj e Devleskoro anav tano Jehova. O Evreija, kolen so o Isus sikavela sine, džanena sine više e Devleskoro anav. Ama ov ko najšukar način vakerela sine, javere lafencar, objasninela sine savi ličnost tano ov (Jovan 1:17, 18). Na primer ko hebrejska spisija čitinaja kaj o Jehova tano milostivo hem ljubezno (2. Moj. 34:5-7). Akava čačipe ulo panda pojasno keda o Isus vakergja i sporedba bašo buntovno čhavo hem leskoro dad. Ki akaja sporedba o čhavo kaingja pe hem irangja pe khere. Keda o dad dikhlja le panda duraldan, prastandilo, gušingja le hem taro vilo prostingja leske. Džikote čitinaja akaja sporedba šaj te haljova kobor milostivo hem sočuvstvitelno tano o Jehova (Luka 15:11-32). O Isus pomožingja e javerenge te haljoven savi ličnost čače tano o Jehova (w24.02 10, pas. 8-9).

O Jehova osvežinela hem utešinela okolen so isi len nevolje. Sar šaj isto sar o Jehova te sikava e javerenge sočuvstvo hem te utešina len? Jekh način sar šaj te kera adava tano agjaar so ka razvina osobine kola so ka pomožinen amenge te ovel amen sočuvstvo hem te utešina e javeren. Kola tane nesave taro adala osobine? So ka pomožinel amenge te na našava amaro mangipe kova soj potrebno te šaj ponadari da te utešina jekh jekhe sekova dive? (1. Sol. 4:18). Valjani te razvina osobine sar soj milost, phralikano mangipe hem ljubeznost (Kol. 3:12; 1. Pet. 3:8). Sar ka pomožinen amen akala osobine? Keda ola ka oven delo tari amari ličnost, tegani edvaj adžikeraja te pomožina okolenge so nakhena taro phare situacie. Isto sar so vakergja o Isus: „O muj vakerela adava solea tano pherdo o vilo. O šukar manuš vakerela šukar bukja adaleske so ko vilo isi le šukar bukja“ (Mat. 12:34, 35). Adalea so utešinaja amare phralen hem phenjen tano jekh važno način sar sikavaja lenge kaj mangaja len (w23.11 10, pas. 10-11).

Ako mangaja te haljova o bibliska proroštvija valjani te roda pomoš. Te vakera jekh sporedba. Zamislin tuke kaj džaja ko jekh than so na džanea le ama tlo amal soj tuja but šukar džanela adava than. Ov točno džanela kaj sien hem kote ingarela sekova drumo. Sigurno tuke but milo so tlo amal alo tuja. O Jehova tano sar akava amal. Ov točno džanela ko savo vreme živinaja hem so ka slučinel pe ki idnina. Znači, te šaj te haljova o bibliska proroštvija mora ponizno te roda pomoš taro Jehova (Dan. 2:28; 2. Pet. 1:19, 20). Isto sar sekova roditeli o Jehova da mangela leskere čhaven te ovel len šukar idnina (Erem. 29:11). Ama o manušikane roditelija našti te vakeren so ka slučinel pe ki idnina, a o Jehova šaj hem ov nikogaš na grešinela. Ov mukhlja te oven pišime proroštvija ko leskoro Lafi te šaj te džana kola važna nastanija ka slučinen pe ki idnina (Isa. 46:10; w23.08 8, pas. 3-4).