Rečniko bašo bibliska lafija

A B C Č ČH D E F G H I J K L M N O P R S Š T TH U V Z Ž

A

• Ahaja.

  Ko Hristijanska grčka spisija i Ahaja sine rimsko provincija ko južno delo tari Grčka. Glavno diz sine o Korint hem oj astarela sine celo poluostrov Polopones hem o centralno delo tari kontinentalno Grčka (Ap 18:12).

• Alabaster.

  Tikno šiši bašo mirislivo maslo. Akava šiši kerela pe sine taro jekh bar so arakhljola paše uzo than Alabastron ko Egipet. Palo nesavo vreme, akava bar da dobingja o isto anava, alabaster. O muj taro akava šiši kerela pe sine but tikno te šaj šukar te phandel pe te na čhorgjol hem te na džal zijani ni hari taro adava skapoceno mirislivo maslo (Mr 14:3, fus.).

• Amin.

  Značinela „neka ovel agjaar“ ili „soglasinava man“. Akava izraz avela taro hebrejsko lafi aman, so značinela „te ove verno“ ili „e javeren te ovel len doverba ki tute“. Akava izraz „amin“ koristinela pe te šaj te potvrdinel pe nesavi zakletva, molitva ili nekaskiri izjava. Ko lil Otkrovenie akava izraz koristinela pe hem sar titula e Isuseske (5Mo 27:26; 1Le 16:36; Ri 1:25; Ot 3:14).

• Angelija.

  Ki hebrejsko čhib malak, a ki grčko čhib angelos so doslovno značinela „okova so anela haberi“. O lafi „angeli“ koristinela pe bašo duhovna suštestvija kola so anena haberija (1Mo 16:7; 32:3; Lk 7:27; Ot 22:8). O angelija tane mokjna duhovna suštestvija kolen so o Devel stvoringja but vreme angleder te stvorinel e manušen. I Biblija isto agjaar vikinela len „Devleskere čhave“ hem „sabalutne zvezde“ (Jov 1:6; 38:7). Ola nane stvorime ko asavko način te šaj te ovel len potomstvo. O Devel stvoringja sekole jekhe lendar posebno. Isi poviše taro 100 milionija angelija (Da 7:10). I Biblija vakerela kaj sekova jekh lendar isi le plo anav hem plo karakter. O angelija tane ponizna hem na dozvolinena o manuša te pokloninen pe lenge. But angelija soj spomnime ki Biblija čak na vakergje plo anav e manušenge (1Mo 32:29; Lk 1:26; Ot 22:8, 9). E angelen isi len različna položbe hem različna zadače — služinena anglo e Jehovaskoro prestol, vakerena o porake taro Jehova, pomožinena e Jehovaskere slugenge tele ki phuv, izvršinena e Devleskere presude hem pomožinena ko propovedibe o šukar haberi (2Ca 19:35; Ps 34:7; Mt 4:11; Lk 1:30, 31; Ot 5:11; 14:6). Ki idnina ola zaedno e Isusea ka borinen pe ki vojna Armagedon (Ot 19:14, 15).

• Antihrist.

  O grčko lafi antihrist šaj te značinel duj bukja. Prvo, šaj te mislinel pe bašo okova so protivinela pe e Hristoseske, a dujto bašo okova so hovavela kaj tano o Hristos. Sekole manušeske, organizacijake ili grupake, so hovavela keda vakerela kaj pretstavinela e Hristose, vakerela kaj tano o Mesija ili protivinela pe e Hristoseske hem leskere učenikonge, šaj te vakerel pe kaj tano antihrist (1Jo 2:22, fus.).

• Apostoli.

  Doslovno značinela „bičhaldo“. Koristinela pe bašo Isus hem bašo nesave soj bičhalde te služinen e javerenge. Najčesto akava lafi koristinela pe bašo 12 učenikija kolen so o Isus lično biringja sar ple pretstavnikija (Mr 3:14; Ap 14:14).

• Aramejsko čhib.

  Semitsko čhib koja so sine slično sar i hebrejsko hem sine la isto azbuka. Prvo ki akaja čhib kerena sine lafi o Aramejcija, a palo adava oj uli megjunarodno čhib so koristinela pe sine baši trgovija hem komunikacija ki asirsko hem ki vavilonsko imperija. Oj isto agjaar sine oficijalno čhib ki persisko imperija (Ez 4:7). Nesave delija taro lila Ezra, Eremija hem Daniel sine pišime ki aramejsko čhib. Nesave aramejska lafija isto agjaar koristinena pe hem ko Hristijanska grčka spisija (Ez 4:8 — 6:18; 7:12-26; Er 10:11; Da 2:4b — 7:28; Mr 14:36; Ap 9:36).

• Arhangel.

  Izraz so značinela „glavno e angelenge“. O prefiks „arh“ značinela „prvo“ ili „glavno“. O značenje akale lafeskoro hem o fakti so ki Biblija koristinela pe akava lafi samo ki ednina, sikavela kaj isi samo jekh arhangel. I Biblija otkrinela kaj leskoro anav tano Mihael (Da 12:1; Ju 9; Ot 12:7).

• Armagedon.

  Akava lafi avela taro hebrejsko izraz Har Megidon so značinela „rido ko Megido“. Akava lafi povrzinela pe e vojnaja „so ka ovel ko baro dive e Semokjno Devleskoro“, keda o „carija taro celo sveto“ ka kheden pe vodinen vojna protiv o Jehova (Ot 16:14, 16; 19:11-21; dikh BARI NEVOLJA).

• Arman.

  Te zakanine tut ili te vakere te slučinel pe nešto lošno nekaske ili neštoske. But puti i arman tani oficijalno izjava ili objava kaj ka slučinel pe nesavo lošnipe. Keda i arman avela taro Devel ili taro nekoj so kerela lafi leske ko anav, adaja arman isi la proročko značenje hem sekogaš ispolninela pe (1Mo 12:3; 4Mo 22:12; Mr 11:21; Ri 12:14; Ga 3:10).

• Azija.

  Ko Hristijanska grčka spisija agjaar vikinela pe sine i rimsko provincija koja so astarela o zapadno delo taro avdisutno Khoranipe hem nesave ostrovija sar soj o Samos hem o Patmos. Glavno diz ki Azija sine o Efes (Ap 20:16; Ot 1:4).

B

• Bar ki kjuša.

  Bar kova so čhivela pe ki kjuša kote so spojnena pe duj zidija, te šaj te ikerel len hem te spojnel len. O najvažno bar sine o glavno bar ki kjuša ko temeli. Keda gradinena pe sine javna zgrade hem e dizjakere zidija koristinela pe sine jekh but zoralo bar sar glavno bar ko temeli. Akava izraz koristinela pe ki simbolično smisla keda kerela pe lafi bašo stvoribe e phuvjakoro. Bašo Isus vakerela pe kaj tano „glavno bar ki kjuša ko temeli“ bašo hristijansko sobranie, kova soj sporedimo jekhe duhovno gradbaja (Ef 2:20; Jov 38:6).

• Bari nevolja.

  E grčko lafea soj prevedimo sar „nevolja“, mislinela pe ki nesrekja hem muka so avela taro but phare okolnostija. O Isus kergja lafi baši „bari nevolja“ savi so na sine nikogaš. Asavki nevolja valjani sine te avel upro Erusalim, a pokasno hem upro sa o manuša ko vreme keda ov ka avel „silaja hem bare slavaja“ (Mt 24:21, 29-31). O Apostol Pavle baši akaja nevolja vakergja kaj tani pravedno kazna taro Devel upro okola „so na pendžarena e Devle“ hem upro okola „so na prifatinena o šukar haberi“ bašo Isus Hristos. Ko Otkrovenie 19 poglavje, kerela lafi bašo adava sar o Isus ka vodinel o vojske taro nebo ki borba protiv o zvero hem o carija tari phuv hem lengere vojske (2So 1:6-8; Ot 19:11-21). I Biblija vakerela kaj jekh „baro mnoštvo“ ka preživinel akaja nevolja (Ot 7:9, 14).

• Beng.

  Anav kova so ko Hristijanska grčka spisija koristinela pe bašo Satana. Akava izraz značinela „klevetniko“. E Satanaske sine dendo akava anav soske ov tano najbaro klevetniko kova so vakerela hovajba bašo Jehova, bašo leskere lafija hem bašo leskoro sveto anav (Mt 4:1; Jvn 8:44; Ot 12:9).

• Bezdna.

  Prevod taro grčko lafi abis so značinela „but hor bizo krajo“, „nešto so našti merinela pe“ ili „bizi granica“. Akava lafi koristinela pe te šaj te opišinel jekh simbolično than kote so nekoj tano phanlo. Ponekogaš mislinela pe ko grobo, ama šaj te ovel le javer da značenje (Lk 8:31; Ri 10:7; Ot 20:3).

• Bezobrazno ponašibe.

  Akava izraz avela taro grčko lafi aselgija hem odnesinela pe bašo postapke kolencar so seriozno phagena pe e Devleskere zakonija hem agjaar sikavela pe drsko hem biladžutno stavi. Jekh manuš so isi le asavko stavi sikavela kaj na poštujnela nisavo avtoriteti, zakoni hem moralno merilo. Akava izraz na odnesinela pe bašo potikne greške (Ga 5:19; 2Pe 2:7).

C

• Cezar.

  Titula koja so phiravena sine o rimska imperatorija. Akaja titula phiravena sine o Avgust, Tiberij hem o Klavdij, kola soj spomnime ki Biblija. Ki Biblija isto agjaar, akaja titula koristinela pe bašo cari Neron, iako leskoro anav nane spomnimo. Ko Hristijanska grčka spisija i titula cezar koristinela pe baši državno vlast (Mr 12:17; Ap 25:12).

Č

• Čudija; mokjna delija.

  Postapke ili pojave kola soj upreder sekoja sila ili mokj soj poznato e manušenge hem avena taro nešto soj nadprirodno. Ponekogaš ki Biblija e lafea „znako“ ili „čudo“ mislinela pe ko isto (Mt 11:20; Ap 4:22; Ev 2:4).

ČH

• Čhavo e Davideskoro.

  Izraz kova so but puti koristinela pe bašo Isus, kolea so naglasinela pe kaj ov tano nasledniko e sojuzeskoro bašo Carstvo. Adaja uloga šaj sine te ovel samo okole so avela taro David (Mt 12:23; 21:9).

D

• Davačka.

  Ko Hristijanska grčka spisija akale lafea mislinela pe ko lično danok so valjani sine te del sekova poedinco (Ne 5:4; Ri 13:7).

• Dekapolis.

  Grupa taro grčka dizja kola so ko početok sine 10 (akava anav avela taro grčko lafi deka, so značinela „deš“ hem polis, so značinela „diz“). Agjaar isto vikinela pe sine o podračje istočno taro Galilejsko More hem i reka Jordan, kote so arakhljovena sine pobaro delo taro akala dizja. Akala dizja sine centar baši grčko kultura hem baši trgovija. O Isus nakhlja taro adava podračje, ama nigde na pišinela kaj sine ki nesavi taro adala dizja (Mt 4:25; Mr 5:20).

• Demonija.

  Ola tane nevidliva hem lošna duhovna suštestvija kola soj tane but pomokjna taro manuša. Adava so ki 1. Mojseeva 6:2 vakerela kaj tane „o čhave e čačutne Devleskere“ hem ko Juda 6 kaj tane „angelija“, sikavela kaj ola na sine stvorime sar lošna. Ola korkori ule dušmanja e Devleske adalea so sine neposlušna ko e Noeskoro vreme hem adalea so gele tari e Satanaskiri strana hem buningje pe protiv o Jehova (5Mo 32:17; Lk 8:30; Ap 16:16; Jk 2:19).

• Denarij.

  Rimsko srebreno para koja so sine phari 3,85 gramija hem ki late tari jekh strana sine o liko e cezareskoro. Jekh denarij sine i dnevnica jekhe rabotnikoskiri hem doborom platinena sine danok o Evreija e Rimjanenge (Mt 22:17; Lk 20:24).

• Desetok.

  Dešto delo ili 10 procentija so dela pe sine sar danok, posebno bašo religiozna pričine (Ml 3:10; 5Mo 26:12; Mt 23:23; Ev 7:5). Sprema e Mojseeskoro zakoni, sekova berš, desetok taro adava so bijanela i phuv hem so bijanela i stoka dela pe sine e levitenge te šaj te ovel len sa so valjani živibaske. A o levitija dešto delo taro adava desetok so dobinena, dena le sine e Aroneskere potomconge kola so služinena sine sar sveštenikija. Postojnena sine javera da vrste desetok. O hristijanja na valjani te den desetok.

• Devleskiri sila; sveti duh.

  E Devleskiri nevidlivo sila koja so ov koristinela la te šaj te ispolninel pli volja. Oj tani sveto adaleske so avela taro Jehova kova soj najčisto hem najpravedno, hem adaleske so o Devel preku late kerela adava soj sveto (Lk 1:35; Ap 1:8; Ef 1:13, 14).

• Devleskiri tajna; sveto tajna.

  Tajna koja so avela taro Devel hem delo tani tari leskiri volja hem namera. Hem akaja tajna tani otkrimi ko vreme keda ov odredingja hem otkrinela la adalenge kas so ov birinela (Mr 4:11; Kol 1:26).

• Devleskoro Carstvo.

  Akale izrazea mislinela pe ki carsko vlast so isi e Devleskere Čhave, e Hristos Isuse. Akaja vlast pretstavinela e Devleskiri vrhovno vlast (Mt 12:28; Lk 4:43; 1Ko 15:50).

• Dive keda o Devel ka sudinel.

  Dive ili periodi keda o Devel ka sudinel posebna grupenge, narodonge ili sa e manušenge. Nesavenge, adava ka ovel vreme keda ka oven kaznime meribaja adaleske so zaslužingje adava, a nesavenge adava ka ovel vreme keda ka oven spasime hem ka dobinen večno životo. O Isus Hristos hem leskere apostolija kergje lafi bašo „dive keda o Devel ka sudinel“ hem e dživdenge hem e mulenge (Mt 12:36).

• Dive prostibaske o grevija.

  Adava sine o najvažno prazniko e Izraelcongoro, kova so isto agjaar vikinela pe sine Jom Kipur (ki hebrejsko čhib: jom hakipurim, „o dive e učharibaskoro“). Akava prazniko slavinela pe sine ko 10-to etanim. Samo ko adava dive taro berš o prvosvešteniko khuvela sine ki Najsveto prostorija ko šatori, a pokasno hem ko hrami. Adathe anela sine anglo Jehova o rat taro životne kola so sine dende sar žrtva bašo ple grevija, bašo grevija e javere levitengere hem bašo grevija e celo narodoskere. Ko adava dive o Izraelcija khedena pe sine zaedno te obožavinen e Devle hem te postinen. Isto agjaar, ko adava dive na kerena sine javer buti, soske ki leste dikhena sine sar sabat. O žrtve so dena pe sine ko akava prazniko pretstavinena sine e Isuseskiri žrtva koja so dengja la jekh puti, ama važinela zasekogaš hem laja celosno učharena pe o grevija e manušengere. Ple žrtvaja o Isus dela prilika e manušenge palem te oven paše e Jehovaja (3Mo 23:27, 28; Ap 27:9; Kol 1:20; Ev 9:12).

• Dive spremibaske.

  Adava sine o dive angleder o sabat koleste so o Evreija spreminena sine sa adava soj potrebno. Adava dive sine o dive kova so avdive vikinela pe petok hem završinela sine keda perela o kham, a tegani počminela sine o sabat. Ko Evreija o dive počminela akšameske hem trajnela dži ko sledno akšami (Mr 15:42; Lk 23:54).

• Dizjakere upravitelija.

  Ola sine pretstavnikija tari vlada ko thana so sine teli rimsko vlast. Lengiri zadača sine te ikeren o redo, te upravinen e parencar, te sudinen okolenge so phagena o zakoni hem te naredinen te izvršinel pe nesavi kazna (Ap 16:20).

• Drahma.

  Ko Grčka spisija akava lafi odnesinela pe baši grčko srebreno para koja so ko adava vreme sine phari 3,4 gramija (Mt 17:24).

• Drumo.

  Akava izraz ki Biblija koristinela pe ki simbolično smisla hem mislinela pe ko način sar nekoj postapinela, kova so šaj te ovel prifatlivo e Jehovaske ili na. Bašo okola so ovena sine učenikija e Isus Hristoseskere, vakerela pe sine kaj pripadinena ko „Drumo“, so značinela kaj živinena sine ko način so sikavela kaj isi len vera ko Isus hem kaj džana sine palo leskoro primer (Ap 19:9).

• Duho.

  O hebrejsko lafi ruah hem o grčko lafi pneuma, kola so često tane prevedime sar „duho“, isi len poviše značenja. Sa o značenja taro adava lafi odnesinena pe ko nešto so o manuša našti te dikhen hem ko nešto so dokažinela kaj nesavi sila delujnela. O hebrejsko hem o grčko lafi koristinela pe keda mislinela pe 1) ki bavlal, 2) ki životno sila so isi ko suštestvija tari phuv, 3) ki sila so avela taro jekhe manušeskoro vilo hem terinela le te vakerel ili te kerel nešto ko odredeno način, 4) ko lafija so avena taro nevidlivo izvor, 5) ko duhovna ličnostija hem 6) ki e Devleskiri aktivno sila, ili sveti duh (2Mo 35:21; Ps 104:29; Mt 12:43, fus.; Lk 11:13, fus.).

• Duša.

  O hebrejsko lafi nefes hem o grčko lafi psihe obično prevedinena pe e lafea „duša“. Ako ispitinaja ko kova način tane koristime akala lafija, ka dikha jasno kaj ola koristinena pe keda kerela pe lafi bašo (1) manuša, (2) životne ili (3) o životo so isi jekhe manuše ili životno (1Mo 1:20; 2:7; 4Mo 31:28; 1Pe 3:20). Različno taro adava sar koristinela pe o lafi „duša“ ko but religie, i Biblija sikavela kaj solduj lafija, hem nefes hem psihe povrzime tane e suštestvoncar so isi ki phuv hem odnesinena pe ko nešto soj materijalno, nešto so šaj te pipinel pe, nešto so dikhjola hem nešto so merela. Ko akava prevod, akala lafija tane najčesto prevedime e lafencar „životo“ ili „manuš“. Ko but situacie o lafi „duša“ šaj te arakhel pe ki fusnota. Keda ki Biblija pišinela kaj valjani te kera nešto celo dušaja, adava značinela te kera celo vilea ili celo amare životoja (5Mo 6:5; Mt 22:37). Ko nesave situacie akala lafija šaj te odnesinen pe bašo e manušengere želbe hem čuvstvija. Isto agjaar šaj te odnesinen pe bašo mulo manuš (4Mo 6:6; Iz 23:2; Isa 56:11; Ag 2:13).

• Dvoro.

  Adava sine phravdo than okolu o sveto šatori kova so sine opkolimo ogradaja, a keda sine gradimo o hrami okolu leskiri glavno gradba sine o dvorija so sine opkolime zidoncar. Ko dvoro taro sveto šatori hem ko andruno dvoro taro hrami arakhljovela sine o žrtveniko bašo žrtve so tharena pe. I Biblija isto agjaar spomninela palate hem khera so sine len dvorija (2Mo 8:13; 27:9; 1Ca 7:12; Mt 26:3; Mr 15:16; Ot 11:2).

E

• Etiopjani.

  Manuš tari Etiopija, phuv koja so ko purano vreme arakhljola sine južno taro Egipet. Akaja phuv astarela sine o najjužno delo taro avdisutno Egipet hem Sudan (Ap 8:27).

• Eufrat.

  I najbari hem i najvažno reka ki jugozapadno Azija hem jekh taro duj glavna reke ki Mesopotamija. Prvo puti akaja reka spomninela pe ki 1. Mojseeva 2:14 sar jekh taro štar reke so sine ki Edensko gradina. Ko poviše thana ko originalno teksti bašo Eufrat vakerela pe „i reka“ (1Mo 31:21). O Eufrat sine i severno granica tari izraelsko phuv (1Mo 15:18; Ot 9:14; 16:12).

• Evnuho.

  Doslovno akava lafi odnesinela pe bašo murš soj kastririmo. Asavke murša but puti sine čhivde te služinen ko carsko dvoro agjaar so grižinena pe sine hem arakhena e carica hem e careskere naložnicen. Isto agjaar akava lafi odnesinela pe bašo manuš so dobinela zadača te služinel e careske, iako nane doslovno evnuho. Ki Biblija akava lafi koristinela pe ki simbolično smisla bašo okola so odlučinena te na khuven ko brako te šaj poviše te služinen e Devleske (Mt 19:12, fus.; Es 2:15; Ap 8:27, fus.).

• Evrei.

  Akava anav prvo puti koristingja pe bašo Avraam te šaj te razlikujnel pe taro Amorejcija, maškar kolende so živinela sine. Pokasno, agjaar vikinena pe sine e Avraameskere potomcija kola so avena sine taro leskoro unuko o Jakov, a i čhib da ki kolate so kerena sine ola lafi vikinela pe hebrejsko. E Isuseske ko vreme ki hebrejsko čhib sine but aramejska lafija hem ki akaja čhib kerena sine lafi o Hristos hem leskere učenikija (1Mo 14:13; 2Mo 5:3; Ap 26:14).

• Ezero tari jag.

  Simbolično than „tari jag so thabljola sulfurea“ kova so isto agjaar vikinela pe hem „o dujto meribe“. Ki leste ka oven frdime o grešnikija so nane te kainen pe, o Beng, pa čak o meribe hem o grobo. Adava so i jag našti te kerel ništo e duhovna suštestvonge, e meribaske hem e groboske, jasno sikavela kaj akava ezero na pretstavinela večno mučibe, nego pretstavinela večno uništibe (Ot 19:20; 20:14, 15; 21:8).

F

• Faraoni.

  Titula so sine e caren taro Egipet. Ki Biblija tane spomnime pandž faraonija (Sisak, Soj, Tirhak, Neho hem Hofra), a o anava e javere faraonengere nane spomnime, sar o faraonija so sine e Avraameske, e Mojseeske hem e Josifeske ko vreme (2Mo 15:4; Ri 9:17).

• Fariseija.

  Jekh važno religiozno sekta taro Judaizam ko prvo veko. Ola na sine tari svešteničko familija, ama ikerena pe sine strogo dži ko najtikno detali taro Zakoni, hem i tradicija sine lenge važno isto sar o Zakoni (Mt 23:23). Ola sine protiv o vlijanie tari grčko kultura hem adaleske so sikavena sine e javeren bašo Zakoni hem o tradicie, olen sine len baro avtoriteti upro manuša (Mt 23:2-6). Nesave lendar sine členija ko evrejsko Sudsko sovet (Sinedrion). Ola but puti protivinena pe sine e Isuseske bašo sabat, bašo tradicie hem bašo adava so družinela pe sine e grešnikoncar hem e danočnikoncar. Nesave lendar ule hristijanja, sar na primer o Savle taro Tarsis (Mt 9:11; 12:14; Mr 7:5; Lk 6:2; Ap 26:5).

G

• Geena.

  Akava tano o grčko anav baši dolina e Enomeskiri koja so sine južno hem jugozapadno taro purano Erusalim (Ere 7:31). Ko nesave proroštvija sine spomnimo kaj ko akava than ka oven frdime o mule (Ere 7:32; 19:6). Nane dokaz kaj o životne ili o manuša sine frdime ki geena dživde te šaj te thabljoven hem te oven mučime. Adaleske i geena nane jekh nevidlivo than kote so o duše e manušengere večno mučinena pe ki doslovno jag. O Isus hem leskere učenikija koristingje o lafi „geena“ bašo „dujto meribe“ ili večno kazna so značinela večno uništibe (Ot 20:14; Mt 5:22; 10:28).

• Glavno svešteniko.

  Akava tano javer lafi bašo prvosvešteniko kova soj spomnimo ko Hebrejska spisija. Ko Hristijanska grčka spisija akava izraz koristinela pe bašo manuš kova so sine glavno maškar o sveštenikija hem isto agjaar glavno ki sekoja svešteničko grupa. Asavke sveštenička grupe sine 24 (2Le 26:20; Ezr 7:5; Mt 2:4; Mr 8:31).

• Gospodareskiri večera.

  Večera ki kolate so isi maro bizo kvasaco hem mol, kola so pretstavinena e Hristoseskoro telo hem rat. Ikerela pe te šaj te setina amen e Isuseske ko meribe. Adaleske akaja večera vikinela pe hem Spomen-svečenost. Sprema i Biblija, o hristijanja tane dužna te ikeren e Gospodareskiri večera (1Ko 11:20, 23-26).

• Grkija.

  Manuša so živinena ki Grcija ili so avena tari adaja phuv. Ko Hristijanska grčka spisija akava lafi koristinela pe sine hem bašo manuša so na sine Evreija ili bašo okola upri kaste so vlijajnela sine i grčko čhib hem kultura (Jl 3:6; Jvn 12:20).

• Grnčari.

  Manuš so kerela phuvjale khore, činie hem javera čare. O hebrejsko lafi soj prevedimo sar „grnčari“ doslovno značinela „okova so oblikujnela“. I vlast so isi e grnčare upri glina but puti koristinela pe sar sporedba baši vlast so isi e Jehova upro poedincija hem upro narodija (Isa 64:8; Ri 9:21).

• Grobo.

  Ki Biblija akava lafi ponekogaš odnesinela pe ko jekhe manušeskoro grobo, a ko poviše situacie tano prevod taro hebrejsko lafi šeol hem o grčko lafi hades kova so pretstavinela jekh simbolično than kote so arakhljona o mule kola so nane svesna bašo ništo hem našti te keren ništo (1Mo 47:30; Pro 9:10; Mt 27:61; Ap 2:31).

H

• Hades.

  Akava grčko lafi tano isto sar o hebrejsko lafi šeol. Akava lafi tano prevedimo sar „grobo“ hem mislinela pe ko opšto grobo e manušengoro (dikh GROBO).

• Haldejcija.

  Agjaar vikinena pe sine o manuša kola so živinena sine ko podračje kote so završinena o reke Tigar hem Eufrat. Ko purano vreme i glavno diz tari Haldeja sine o Ur kote so živinela sine o Avraam (Ap 7:4).

• Hermes.

  Grčko devel, o čhavo e devleskoro Zevs. O manuša tari diz Listra vikinena sine e Pavle Hermes, soske verujnena sine kaj akava devel tano glasniko e javere devlengoro hem kaj but šukar kerela lafi (Ap 14:12).

• Hrami.

  Gradba ko Erusalim koja so sine zamena bašo Sveto šatori kova so phiravena le sine. O hrami sine centar obožavibaske e Izraelconge. O prvo hrami gradingja le o Solomon, a uništingje le o Vaviloncija. O dujto hrami gradingja le o Zorovavel, otkeda irangje pe taro zarobeništvo ko Vavilon, a pokasno sine obnovimo taro Irod Veliki. Ki Biblija but puti bašo hrami vakerela pe „e Jehovaskoro kher“ (Mt 21:13; Lk 11:51; 1Le 29:1; 2Le 2:4; Mt 24:1).

• Hristijanja.

  O anav kova so dengja o Devel e Isus Hristoseskere sledbenikonge (Ap 11:26; 26:28).

• Hristoseskiri prisutnost.

  Ko nesave situacie ko Grčka spisija akava izraz odnesinela pe ki e Isuseskiri prisutnost sar Cari ko posledna dive taro akava sveto. Akaja prisutnost počmingja keda o Isus ulo Mesijansko Cari ko nebo. E Hristoseskiri prisutnost nane samo jekh kratko vreme keda nekoj avela hem odma palo adava džala, nego trajnela jekh odredeno periodi (Mt 24:3).

I

• Idoli; idolopoklonstvo.

  Idoli tano slika ili kipi kova so koristinena o manuša ko obožavibe. Adava šaj te ovel nešto so čače postojnela, ili nešto soj izmislimo. Idolopoklonstvo tano keda nekoj sikavela hor poštovanje, mangipe, obožavinela ili pokloninela pe jekhe idoleske (Ps 115:4; Ap 17:16; 1Ko 10:14).

• Ilirik.

  Rimsko provincija koja arakhljola sine severozapadno tari Grcija. Džikote patujnela sine o Pavle baši pli služba, ov reslja dži ko Ilirik, ama i Biblija na vakerela dali o Pavle propovedingja ko adava than ili samo reslja dži adathe (Ri 15:19).

• Irod.

  O anav tari jekh dinastija koja so o Rim čhivgja la te vladinel e Evreencar. O prvo vladeteli sine o Irod Veliki, kova so palem gradingja o hrami ko Erusalim hem kova so naredingja te oven mudarde o tikne čhave keda manglja te mudarel e Isuse (Mt 2:16; Lk 1:5). Leskere čhave o Irod Arhelaj hem o Irod Antipa dobingje vlast upro nesave teritorie kolencar so vladinela sine lengoro dad (Mt 2:22). O Antipa sine tetrarho, isto agjaar pendžardo sar „cari“, hem vladinela sine džikote o Isus kerela sine pli služba trin tekvaš berš, pa sa dži ko periodi soj opišimo ko Apostolija 12-to poglavje (Mr 6:14-17; Lk 3:1, 19, 20; 13:31, 32; 23:6-15; Ap 4:27; 13:1). Palo adava, o Irod Agripa I, o unuko taro Irod Veliki, sine mudardo taro e Devleskoro angeli kratko vreme otkeda počmingja te vladinel (Ap 12:1-6, 18-23). Leskoro čhavo, o Irod Agripa II, ulo cari hem vladingja sa dži ko vreme keda o Evreija buningje pe protiv o Rim (Ap 23:35; 25:13, 22-27; 26:1, 2, 19-32).

• Irodeskere sledbenikija.

  Ola sine delo tari nacionalističko partija koja so poddržinela sine i politika hem o vladibe e Irodeskere familijakoro, koja so poddržinela la sine o Rim. Najverojatno but sadukeija sine delo tari akaja političko partija. E Irodeskere sledbenikija spojngje pe e fariseencar protiv o Isus (Mr 3:6).

• Isop.

  Rastenie so isi le sane granke hem listija kova so koristinela pe sine keda valjani sine nešto te prskinel pe ratea ili panjea te šaj te ovel čisto sprema o Zakoni. Najverojatno kerela pe lafi bašo majoran (Origanum maru; Origanum syriacum). Ko Jovan 19:29, šaj e lafea „isop“ mislinela pe ko majoran kova so sine phanlo ki nesavi granka ili steblo taro obično sirak (Sorghum vulgare), adaleske so akava rastenie šaj sine te ovel dovolno dugačko te šaj o sungjeri, kova so sine topimo ki šutali mol, te resel dži ko Isuseskoro muj (Ev 9:19).

• Izrael.

  Anav so o Devel dengja e Jakoveske. Pokasno akale anavea vikinena pe sine sa leskere potomcija sar grupa, bizi razlika ko kova vreme živinena sine. O potomcija e Jakoveskere dešuduje čhavengere vikinena pe sine hem e izraeleskere čhave, e izraeleskoro kher, izraelsko narodo ili Izraelcija. Akava anav Izrael isto agjaar koristinela pe sine bašo severno carstvo taro 10 plemija, kova so odvojngja pe taro južno carstvo. O pomazime hristijanja isto agjaar vikinena pe „Devleskoro Izrael“ (Ga 6:16; 1Mo 32:28; Ap 4:10; Ri 9:6).

J

• Jakov.

  O čhavo e Isakoskoro hem e Rebekakoro. Pokasno o Devel dengja le o anav Izrael hem lestar avena o Izraelcija (akava narodo isto agjaar vikinela pe sine Izrael, a pokasno hem Evreija). E Jakove sine le 12 čhave. Lendar hem lengere potomcondar avena o 12 izraelska plemija. O anav Jakov ponadari da koristinela pe sine bašo izraelsko narodo (1Mo 32:28; Mt 22:32).

• Jehova.

  Akava tano prevod ki romani čhib taro tetragram (adava tano e Devleskoro anav pišimo e štare hebrejska soglaskencar יהוה; JHVH). Ko Prevod Nevo sveto o anav „Jehova“ tano koristimo vkupno 237 puti ko Grčka spisija (dikh o Dodatok A5).

• Juda.

  E Jakoveskoro štarto čhavo so bijangja le i Lija. Angleder te merel, o Jakov vakergja jekh proroštvo kaj taro Juda ka avel jekh mokjno vladeteli kova so ka vladinel zasekogaš. Keda o Isus bijandilo sar manuš, avela sine taro e Judaskoro pleme. Akale anavea „Juda“ isto agjaar vikinela pe sine jekh izraelsko pleme, a pokasno hem o južno carstvo (1Mo 29:35; 49:10; Ev 7:14).

K

• Kaibe.

  Akava izraz ki Biblija značinela nekoj te meninel plo način sar razmislinela, iskreno te ovel leske žal bašo plo način sar živingja angleder, bašo ple pogrešna postapke ili bašo nešto so na uspejngja te kerel. Keda nekoj iskreno kainela pe, adava jasno dikhjola keda meninela plo način sar postapinela (Mt 3:8; Ap 3:19; 2Pe 3:9).

• Kamšikujbe.

  Jekh vrsta kazna. Ko Hristijanska grčka spisija adava sine khujbe ili mariba kamšikoja ki koleste sine phanle kombija ili bocke ko kraija (Jvn 19:1).

• Kapako e smiribaskoro.

  O kapako taro sanduko e sojuzeskoro, angli koleste so o prvosvešteniko kapinkerela sine o rat tari žrtva bašo grevija ko Dive prostibaske o grevija. O hebrejsko izraz avela taro koreno e glagoleskoro so značinela „te učharel pe (o grevo)“ ili „te kosel pe (o grevo)“. O kapako sine kerdo taro čisto zlato hem ko solduj kraija sine po jekh heruvimi. Ponekogaš baši leske vakerela pe samo „o kapako“ (2Mo 25:17-22; 1Le 28:11; Ev 9:5).

• Kaš e životoskoro.

  Kaš so sine ki Edensko gradina. I Biblija na vakerela kaj ako nekoj hala taro leskere plodija ka dobinel večno životo. Namesto adava, akava kaš pretstavinela garancija kaj o Devel ka del večno životo okolenge kaske so ka dozvolinel te han taro adava kaš. Ko Otkrovenie akava izraz koristinela pe ko simbolično način bašo sa adava so kerela o Devel te šaj te ovel večno životo (1Mo 2:9; 3:22; Ot 2:7; 22:19).

• Kočija.

  I kočija koristinela pe sine patujbaske hem ki vojna. Isi la duj trkalakija hem vlečinena la grasta (2Mo 14:23; Su 4:13; Ap 8:28; Ot 9:9).

• Krajo e svetoskoro.

  Periodi so ingarela dži ko krajo akale svetoskoro kolea so vladinela o Satana. O krajo e svetoskoro hem e Hristoseskiri prisutnost tane ko isto periodi. Telo e Isuseskoro vodstvo o angelija „ka odvinen e lošna manušen taro pravedna“ hem ka uništinen len (Mt 13:40-42, 49). E Isuseskere učenikija mangle te džanen keda ka ovel o „krajo akale svetoskoro“ (Mt 24:3). Angleder te iranel pe ko nebo, o Isus vetingja ple sledbenikonge kaj ka ovel lencar dži ko adava vreme (Mt 28:20).

• Krstibe; te krstine.

  O glagol značinela „te potopine“ ili te čhive telo pani. O Isus vakergja kaj okola so mangena te oven leskere sledbenikija mora te krstinen pe. I Biblija kerela isto agjaar lafi bašo e Jovaneskoro krstibe, bašo krstibe e Devleskere silaja, bašo krstibe e jagaja hem bašo javera vrste krstibe (Mt 3:11, 16; 28:19; Jvn 3:23; 1Pe 3:21).

• Kvasaco.

  Sostojka so čhivela pe ko humer ili ki nesavi tečnost te šaj te fermentirinel. Isto agjaar akale lafea mislinela pe ko ušnimo humer kova so ačhilo taro humer kova so sine angleder kerdo. But puti ki Biblija koristinela pe o kvasaco sar simboli bašo grevo hem propast, a isto agjaar hem bašo nešto so bajrola bizo te primetinel pe hem širinela pe segde (2Mo 12:20; Mt 13:33; Ga 5:9).

L

• Lakto.

  Merka baši dolžina koja so otprilika merinela pe sine taro lakto dži ko vrvo taro maškaruno naj. O Izraelcija obično koristinena sine o lakto so sine okolu 44,5 santimentrija, ama ponekogaš koristinena sine o podugačko lakto so sine okolu 51,8 santimentrija (1Mo 6:15; Mt 6:27, fus.; Lk 12:25, fus.; Ot 21:17).

• Legija.

  Četa tari purani rimsko vojska koja so sine la okolu 4.000 dži ko 6.000 vojnikija. Akava lafi keda koristinela pe ki Biblija obično značinela broj so nane odredimo ili baro broj (Mt 26:53; Mr 5:9; Lk 8:30).

• Lepra; leprozno.

  Pharo kožno nasvalipe. I lepra ki Biblija nane isto e nasvalipaja soj avdive pendžardo asavke anavea, soske šaj sine te pojavinel pe na samo ko manuša, nego ko šeja da hem ko khera da. O manuš so sine nasvalo tari lepra vikinela pe sine leprozno (3Mo 14:54, 55; Lk 5:12).

• Lepta.

  Ko vreme keda pišinena pe sine o Hristijanska grčka spisija, i lepta sine evrejsko bakarno ili bronzeno parička so najhari vredinela sine. Ko nesave prevodija tari Biblija akava lafi tano prevedimo sar „parička“ (Mr 12:42, fus.; Lk 21:2, fus.).

• Levi; levitija.

  E Jakoveskoro trito čhavo kova so bijangja le i Lija. Isto agjaar leskoro anav dobingja jekh izraelsko pleme. Taro e Leviskere trin čhave ale e levitengere trin grupe. O izraz „levitija“ koristinela pe bašo okola so pripadinena ko adava pleme, bizo e Aroneskiri svešteničko familija. Akava pleme na dobingja nasledstvo ki Vetimi phuv, sar so dobingje o javera plemija. O Devel dengja len 48 dizja kola so arakhljona sine ki teritorija taro javera plemija (5Mo 10:8; 1Le 6:1; Ev 7:11).

M

• Makedonija.

  Podračje kova so arakhljola sine severno tari Grcija. Istakningja pe džikote vladinela sine o Aleksandar Veliki hem sine nezavisno sa džikote na osvojngje la o Rimjanja. Keda o apostol Pavle prvo puti alo ki Evropa, i Makedonija sine rimsko provincija. O Pavle trin puti sine ki Makedonija (Ap 16:9).

• Mana.

  Hrana so hana sine o Izraelcija džikote phirena sine 40 berš ki pustina. O Jehova dela sine e Izraelconge i mana ko jekh čudesno način. Oj pojavinela pe sine ki phuv teli rosa sekova dive osven o sabat. Keda o Izraelcija prvo puti dikhle i mana, pučle pe maškar peste: „Soj akava?“ ili ko hebrejski „Man hu?“ (2Mo 16:13-15, 35). O Isus koristingja o lafi „mana“ ki simbolično smisla (Jvn 6:49, 50).

• Manušikano Čhavo.

  Akava izraz arakhljola okolu 80 puti ko evangelija. Akava odnesinela pe bašo Isus Hristos hem sikavela kaj adalea so bijandilo manušikane teloja ov sine čače manuš, a na duhovno suštestvo so samo sine le manušikano telo. Akava izraz sikavela kaj o Isus tano adava so ka ispolninel o proroštvo taro Daniel 7:13, 14. Ko Hebrejska spisija akava izraz sine koristimo bašo Ezekiel hem bašo Daniel, te sikavel kaj ola sine obična manuša kola so merena, različno taro Devel kastar so dobinena sine o porake (Eze 3:17; Da 8:17; Mt 19:28; 20:28).

• Mare dende sar žrtva anglo Devel.

  12 mare kola so ko duj grupe po šov sine čhivde ko astali ki Sveto prostorija ko Sveto šatori hem ko hrami. Baši lende isto agjaar koristinela pe sine o izraz „redime mare“. Sekova sabat čhivena pe sine sveža mare sar žrtva e Devleske. O mare so cidena pe sine šaj sine te han len samo o sveštenikija (2Le 2:4; 2Mo 25:30; 3Mo 24:5-9; Mt 12:4; Ev 9:2).

• Medija; Medijcija.

  Narodo so avela taro e Jafeteskoro čhavo o Madaj. Ola živinena sine ko jekh učo planinsko than kova so arakhljola ko avdisutno Iran. Lengiri phuv vikinela pe sine Medija. Maškar o manuša so ale ko Erusalim ki Pedesetnica 33 berš a.e sine hem Medijcija (Ap 2:9).

• Milja.

  Merka baši dolžina koja so ko originalno teksti taro Grčka spisija pojavinela pe samo jekh puti hem adava ko Matej 5:41. Najverojatno mislinela pe ki rimsko milja koja so sine 1.479,5 metre.

• Mojseeskoro zakoni.

  O zakoni so dengja o Jehova e Izraelconge preku o Mojsej ki Sinajsko pustina ko 1513 berš a.a.e. E lafea „Zakoni“ isto agjaar mislinela pe ko prva pandž lila tari Biblija (Mt 5:17; Lk 24:44).

• Moloh.

  E Amoncengoro devel. Najverojatno e anavencar Malhom hem Melhom mislinela pe ko akava isto devel (Ap 7:43).

N

• Nadgledniko.

  Jekh murš koleskiri glavno odgovornost tani te nadgledinel hem te grižinel pe bašo sobranie. I glavno smisla taro grčko izraz episkopos tani te zaštitinel hem te nadgledinel. E izrazea „nadgledniko“ hem „starešina“ (prezviteros) mislinela pe ki isto služba ko jekh hristijansko sobranie. O lafi „starešina“ sikavela i zrelost hem o osobine okoleskere soj imenujmo te služinel ko asavko način, a o lafi „nadgledniko“ sikavela kola tane leskere zadače (Ap 20:28; 1Ti 3:2-7; 1Pe 5:2).

• Najsveto prostorija.

  I najandruni prostorija ko Sveto šatori hem ko hrami. Ki late sine o sanduko e sojuzeskoro. Sprema e Mojseeskoro zakoni, samo o prvosvešteniko šaj sine te khuvel ki akaja prostorija hem adava samo jekh puti ko berš ko Dive prostibaske o grevija (2Mo 26:33; 3Mo 16:2, 17; 1Ca 6:16; Ev 9:3).

• Nečisto.

  Šaj te mislinel pe ko nešto so nane čisto ki fizičko smisla ili keda phagena pe o moralna merilija. Ki Biblija akale lafea but puti mislinela pe ko nešto so nane prifatlivo ili nečisto sprema e Mojseeskoro zakoni (3Mo 5:2; 13:45; Ap 10:14; Ef 5:5).

• Nemoral.

  Taro grčko lafi pornia kova so koristinela pe ki Biblija bašo seksualna postapke so zabraninela o Devel. Ko adava tano vklučimo i preljuba, prostitucija, seksualna odnosija maškar duj džene so nane ko brako, homoseksualnost hem seksualna odnosija maškar o manuša hem o životne. O izraz „nemoral“ ko Otkrovenie koristinela pe te opišinel pe o odnos so isi e hovavne religien, kolen so i Biblija vikinela „Baro Vavilon“, e vladetelencar taro akava sveto te šaj te dobinen mokj hem barvalipe (Ot 14:8; 17:2; 18:3; Mt 5:32; Ap 15:29; Ga 5:19).

• Nisan.

  Otkeda iklile taro Vavilon, akava sine e Evreengoro prvo masek ko religiozno kalendari hem eftato masek ko svetovno kalendari. Angleder akava masek vikinela pe sine aviv. Počminela sine tari sredina taro mart hem završinela sine ki sredina taro april (Ne 2:1). I evrejsko Pasha slavinela pe sine ko 14-to nisan hem ko adava dive o Isus vospostavingja e Gospodareskiri večera (Lk 22:15, 19, 20). Ov sine kovimo ko stubo o isto dive (Lk 23:44-46).

O

• Otkupnina.

  Adaja tani i cena so platinela pe te šaj te oslobodinel pe nekoj taro zarobeništvo, tari kazna, taro cidibe muke, taro grevo ili čak tari nesavi odgovornost. I otkupnina na platinela pe sine sekogaš parencar (Isa 43:3). Ko but različna situacie valjani sine te del pe otkupnina. Na primer, sa o prvobijame murša, bizi razlika dali čhave ili životne, ko Izrael pripadinena sine e Jehovaske. Adaleske, te šaj sine te oven oslobodime tari odgovornost celosno te koristinen pe baši služba e Jehovaske, mora sine te otkupinen pe (4Mo 3:45, 46; 18:15, 16). Ako nesavo opasno biko kova so na sine phanlo, mudarela nekas, tegani te šaj te na ovel mudardo ov hem leskoro gazda, valjani sine te platinel pe otkupnina (2Mo 21:29, 30). Ama ako nekoj mudarela sine namerno, ki asavki situacija na važinela sine nisavi otkupnina (4Mo 35:31). I najvažno otkupnina kolake so i Biblija kerela lafi tani i otkupnina so platingja o Hristos adalea so dengja plo životo sar žrtva te šaj te oslobodinel e poslušna manušen taro grevo hem o meribe (Ps 49:7, 8; Mt 20:28; Ef 1:7).

• Otpadništvo.

  O grčko lafi apostasija avela taro jekh glagol kova so doslovno značinela „te tergjove podur taro“. Akava lafi značinela „te mukhe, te ikljove, te bunine tut“. Ko Hristijanska grčka spisija e lafea „otpadništvo“ najčesto mislinela pe ko okola so čhinavgje te služinen e čačutne Devleske (Iz 11:9; Ap 21:21, fus.; 2So 2:3).

P

• Pasha.

  Prazniko kova so kerena le sine sekova berš ko 14-to dive taro masek aviv (pokasno vikimo nisan) te šaj te setinen pe ko vreme keda o Izraelcija sine oslobodime taro Egipet. Ki adaja prilika čhinela pe hem pekela pe sine bakhro (ili buzni), kova so hala pe sine kjerke bilkencar hem marea bizo kvasaco (2Mo 12:27; Jvn 6:4; 1Ko 5:7).

• Pečati.

  Predmeti kolea so mečinela pe upri glina ili vosok te šaj te sikavel pe kaj nešto nekaske pripadinela, kaj nešto tano čače ili kaj tano kerdo dogovor, hem pomožinela sine te zaštitinen pe o dokumentija hem javera bukja kola so sine phanle pečatea. O purane pečatija kerena pe sine taro zoralo materijali (bar, sloneskoro kokalo ili kaš) ki koleste so sine grafirime bukve ili simbolija. O lafi „pečati“ koristinela pe hem ki simbolično smisla keda kerela pe lafi bašo nešto soj čače, keda sikavela pe kaj nešto pripadinela nekaske ili kaj nešto tano garavdo ili tajno (Ef 1:13; Ot 5:1; 9:4).

• Pedesetnica.

  O dujto taro trin najbare praznikija so sa o evrejska murša mora sine te slavinen len ko Erusalim. Ko Hristijanska grčka spisija akava prazniko vikinela pe Pedesetnica, a ko Hebrejska spisija vikinela pe Prazniko e žetvakoro ili Prazniko e kurkengoro. Akava prazniko slavinela pe sine ko 50-to dive palo 16-to nisan (2Mo 23:16; 34:22; Ap 2:1).

• Pomazibe.

  O hebrejsko lafi so koristinela pe ko originalno teksti značinela „te čhorel pe tečnost upro nešto“. Upro jekh manuš čhorela pe sine maslo sar znako kaj ov tano birimo baši posebno služba. Isto agjaar, čhorela pe sine maslo upro nesavo predmeti sar znako kaj ka koristinel pe baši posebno cel. Ko Hristijanska grčka spisija akava lafi koristinela pe keda o Devel dela pli sila okolenge soj birime te živinen ko nebo (2Mo 28:41; 1Sa 16:13; Lk 4:18; 2Ko 1:21).

• Posledna dive.

  Ko bibliska proroštvija akava izraz koristinela pe bašo vreme keda nesave važna istoriska nastanija avena ko lengoro krajo keda o Devel ka izvršinel pli osuda (Ez 38:16; Da 10:14; Ap 2:17). Ponekogaš akale izrazea šaj te mislinel pe ko nekobor berša, a ponekogaš ko pobaro periodi, zavisinela taro adava savo tano o proroštvo. Ki Biblija najangle akale izrazea mislinela pe ko posledna dive akale svetoskere, ustvari o vreme keda trajnela e Isuseskiri nevidlivo prisutnost (2Ti 3:1; Jk 5:3; 2Pe 3:3).

• Postibe.

  Te na hal pe maro jekh odredeno periodi. O Izraelcija postinena sine ko Dive prostibaske o grevija, keda sine ki nesavi nevolja hem keda valjani sine lenge e Devleskoro vodstvo. Te šaj te setinen pe ko tragična nastanija tari istorija o Evreija odredingje štar puti ko berš te postinen. Taro hristijanja na rodela pe te postinen (Ezr 8:21; Isa 58:6; Mt 4:2; 9:14; Lk 18:12; Ap 13:2, 3; 27:9).

• Pravednost.

  Ki Biblija akale lafea mislinela pe ko adava soj ispravno sprema e Devleskere merilija bašo adava soj ispravno hem pogrešno (1Mo 15:6; 5Mo 6:25; Sf 2:3; Mt 6:33).

• Prazniko bašo mare bizo kvasaco.

  O prvo taro trin glavna praznikija so slavinena len sine o Izraelcija sekova berš. Počminela sine ko 15-to nisan, o dive pali Pasha, hem trajnela sine efta dive. Džikote trajnela sine o prazniko o Izraelcija hana sine maro bizo kvasaco te šaj te setinen pe ko vreme keda iklile taro Egipet (2Mo 23:15; Mr 14:1).

• Prazniko e posvetibaske.

  Prazniko kova so slavinela pe sine sekova berš te šaj te setinen pe bašo adava so o hrami ko Erusalim sine palem posvetimo, otkeda o Antioh Epifan počmingja ki leste te del žrtve e hovavne devlenge. Akava prazniko počminela sine 25-to kislev hem slavinela pe sine ofto dive (Jvn 10:22).

• Prazniko e senicengoro.

  Akava prazniko o Izraelcija slavinena le sine taro 15-to dži ko 21-to etanim. Isto agjaar vikinela pe sine Prazniko e khedibaskoro. Ko akava prazniko slavinela pe sine o krajo tari e beršeskiri buti ko nive keda khedena sine i žetva. O Izraelcija radujnena pe sine hem blagodarinena sine e Jehovaske baši žetva kolaja so o Jehova blagoslovingja len. Džikote trajnela sine o prazniko o Izraelcija živinena sine ko senice kola so sine kerde taro granke hem listija te šaj te setinen pe ko vreme keda iklile taro Egipet. Akava prazniko sine jekh taro trin praznikija ki kolende so valjani sine sekova murš te džal ko Erusalim te šaj te slavinel o prazniko (3Mo 23:34; Ezr 3:4; Jvn 7:2).

• Preljuba.

  Keda jekh rom ili jekh romni soj tane ko brako isi len seksualna odnosija nekasaja so nane lengoro bračno partneri (2Mo 20:14; Mt 5:27; 19:9).

• Proroštvo.

  Poraka koja so avela taro Devel. Ponekogaš mislinela pe ko adava te otkrinel pe e Devleskiri volja, a ponekogaš te objavinel pe leskiri volja. O proroštvo šaj te prenesinel moralno pouka, zapoved ili osuda taro Devel ili te sikavel so ka ovel ki idnina (Mt 13:14; 2Pe 1:20, 21).

• Prostitutka.

  Džuvli so isi la seksualna odnosija avri taro brako, posebno parenge. (O grčko lafi baši „prostitutka“ tano porne. O koreno taro akava lafi značinela „te bikinel pe“.) Iako akale lafea glavno mislinela pe ki džuvli, ki Biblija tane spomnime murša da so kerena sine adava. I prostitucija sine zabranimi ko e Mojseeskoro zakoni hem o pare so zarabotinena pe sine ko asavko način na smejnena sine te den pe ko e Jehovaskoro sveto than. Akava sine sprotivno taro pagansko običaj te kerel pe prostitucija ko hramija te šaj agjaar te kheden pare (5Mo 23:17, 18; 1Ca 14:24). I Biblija isto agjaar koristinela akava lafi ki simbolično smisla keda kerela lafi bašo manuša, narodija ili organizacie soj mešime ki nesavi vrsta idolopoklonstvo a vakerena kaj obožavinena e Devle. Na primer, ko Otkrovenie o „Baro Vavilon“, kova so pretstavinela sa o religie kolen so o Devel na prifatinela, tano opišimo sar jekh prostitutka soske kerela nemoral e vladetelencar taro akava sveto te šaj te dobinel mokj hem barvalipe (Ot 17:1-5, fus.; 18:3; 1Le 5:25).

• Prozeliti.

  Manuš so prifatingja i evrejsko vera, hem bašo murša adava značinela sine kaj mora te oven kerde suneti (Mt 23:15, fus.; Ap 13:43, fus.).

• Prva plodija.

  Akava odnesinela pe bašo prva plodija tari žetva, o prvo proizvod ili o rezultati tari nesavi buti. O Jehova rodela sine taro Izraelcija te den leske o prva plodija, bizi razlika dali odnesinela pe manušenge, životnenge ili bašo nešto so bijanela i phuv. Sar narodo, o Izraelcija dena sine o prva plodija e Devleske ko Prazniko e marengoro bizo kvasaco hem ki Pedesetnica. Akava izraz „prva plodija“ isto agjaar koristinela pe ki simbolično smisla bašo Hristos hem bašo leskere pomazime sledbenikija (1Ko 15:23; 4Mo 15:21; Iz 3:9; Ot 14:4, fus.).

• Prvobijamo.

  Obično mislinela pe ko najbaro murš čhavo so bijangjovela e dadeske. Ko biblisko vreme e prvobijame čhave sine le posebno prednost ki familija hem palo e dadeskoro meribe ov ovela sine poglavari ki familija. O Isus na samo soj prvobijamo čhavo e Jehovaske, ov tano hem o prvobijamo taro sa soj stvorimo hem o prvobijamo taro mule (1Mo 25:33; 2Mo 11:5; Kol 1:15; Ot 1:5 fus.).

• Prvosvešteniko.

  Telo e Mojseeskoro zakoni adava sine o glavno svešteniko kova so pretstavinela sine e narodo anglo Devel hem nadgledinela sine i služba e javere sveštenikongiri. Samo ov šaj sine te khuvel ki Najsveto prostorija, o najandruno delo taro Sveto šatori a palo adava hem ko hrami. Ov khuvela sine adathe samo jekh puti ko berš, ko Dive prostibaske o grevija. O izraz „prvosvešteniko“ isto agjaar koristinela pe bašo Isus Hristos (3Mo 16:2, 17; 21:10; Mt 26:3; Ev 4:14).

• Psalm.

  Gili so falinela e Devle. Bašo psalmija kerela pe sine muzika hem e Devleskere sluge giljavena sine akala gilja, sar na primer ko hrami ko Erusalim, kote so avena sine te slavinen e Jehova e Devle (Lk 20:42; Ap 13:33; Jk 5:13, fus.).

R

• Raj.

  But šužo parko ili gradina. Prvo asavko than sine i Edensko gradina koja so kergja la o Jehova bašo prva manuša. Keda o Isus kergja lafi e kriminalcoja so sine kovimo uzi leste, sikavgja kaj i phuv ka ovel raj. Ko 2. Korinkjanja 12:4 e lafea „raj“ najverojatno mislinela pe ko raj so ka ovel ki idnina, a ko Otkrovenie 2:7 mislinela pe ko raj ko nebo (Pnp 4:13; Lk 23:43).

S

• Sabat.

  Lendo taro hebrejsko lafi so značinela „te odmorine“ ili „te čhinave“. Adava sine o eftato dive taro evrejsko kurko (taro petok keda perela o kham, dži sabota keda perela o kham). Nesave javera da dive taro berš so sine praznikija, isto agjaar hem sekova eftato hem sekova 50-to berš vikinena pe sine sabat. Ko sabat na kerela pe sine nisavi buti osven i buti so kerena sine o sveštenikija ko svetilište. Ko sabatno berš o Evreija na obrabotinena sine i phuv hem na rodena sine o javera Evreija te iranen o dugija. Ko e Mojseeskoro zakoni o ograničuvanja bašo sabat sine razumna, ama sar so nakhela sine o vreme o religiozna vodačija čhivena sine javera da ograničuvanja. Adaleske e Isuseske ko vreme e manušenge sine pharo te ikeren o sabat (2Mo 20:8; 3Mo 25:4; Lk 13:14-16; Kol 2:16).

• Sadukeija.

  Jekh važno religiozno sekta taro Judaizam. Lakere členija sine barvale manuša hem sveštenikija kola so sine len baro avtoriteti hem vlijanie ko sa adava so slučinela pe sine ko hrami. Ola na prifatinena sine but tradicie hem veruvanja e fariseengere. Ola na verujnena sine ko voskresenie hem kaj postojnena angelija. Ola protivinena pe sine e Isuseske (Mt 16:1; Ap 23:8).

• Samarija.

  Agjaar vikinela pe sine i diz koja so okolu 200 berša sine i glavno diz ko severno carstvo Izrael kote so sine 10 plemija. Agjaar vikinela pe sine hem i celo teritorija taro adava carstvo. Akaja diz sine gradimi ki planina koja so isto agjaar vikinela pe sine Samarija. Ko e Isuseskoro vreme, Samarija vikinela pe sine i rimsko provincija koja so astarela sine podračje tari Galileja ko sever dži ki Judeja ko jug. Keda o Isus patujnela sine, obično na propovedinela sine ki Samarija, ama ponekogaš kerela sine lafi e manušencar so sine taro adava than. O Petar koristingja o dujto simbolično klučo taro Carstvo keda o Samarjanja dobingje e Devleskiri sila (1Ca 16:24; Jvn 4:7; De 8:14).

• Samarjanja.

  Ko početok agjaar vikinena sine e Izraelcon kola sine delo taro severno carstvo kote so sine 10 plemija. Otkeda o Asircija osvojngje i Samarija ko 740. berš a.a.e., agjaar vikinena sine hem e strancon kolen so o Asircija angje len ki adaja phuv. Ko e Isuseskoro vreme, akale anavea na mislinela pe sine ki nesavi rasa ili nacija, nego agjaar vikinena sine okolen so sine delo tari jekh sekta koja so arakhljola sine paše uzo purano Sihem hem Samarija. Nesave taro lengere veruvanja sine but po različna taro judaizam (Jvn 8:48).

• Sanduko e sojuzeskoro.

  O sanduko sine kerdo taro kaš akacija hem sine obložimo zlatoja. Arakhljola sine ki Najsveto prostorija ko sveto šatori, a pokasno ki Najsveto prostorija ko hrami kova so gradingja o Solomon. Leskoro kapako sine kerdo taro thulo zlato hem upral sine kerde duj heruvimija koja so sine irame jekh karši o javer. I najvažno buti so arakhela pe sine ki leste sine o duj ploče taro bar ki kolende so sine pišime o 10 zapovedija (5Mo 31:26; 1Ca 6:19; Ev 9:4).

• Satana.

  Hebrejsko lafi so značinela „Protivniko“. Keda ko originalna čhibja uzo akava lafi tergjola nesavo členi, tegani mislinela pe ko Satana, o Beng, kova soj e Devleskoro glavno dušmani (Jov 1:6; Mt 4:10; Ot 12:9).

• Sekta.

  Grupa manuša kola so ikerena pe ko nesave sikljojba hem ko ple veruvanja ili sledinena nesave vodače. Ko judaizam sine duj glavna grupe kolenge so vakerela pe kaj sine sekte. Adala sine o fariseija hem o sadukeija. Ko prvo veko e hristijanen da vikinena sine „sekta“ ili „nazarekjansko sekta“, soske verojatno mislinena sine kaj ola odvojngje pe taro judaizam. Palo nesavo vreme čak ko hristijansko sobranie pojavingje pe sekte. O lil Otkrovenie konkretno kerela lafi baši e „Nikolaskiri sekta“ (Ap 5:17; 15:5; 24:5; 28:22; Ot 2:6; 2Pe 2:1).

• Senica.

  Gradba kerdi taro granke hem listija. O senice but puti kerena pe sine ko nive drakhencar, ko pole ili ko voena logorija. Ki lende o manuša šaj sine te garaven pe taro kham ili taro bršim. Ko Prazniko e senicengoro (dikh PRAZNIKO E SENICENGORO) o Izraelcija kerena len sine ko krovija taro pumare khera, ko dvorija, ko ploštadija ili čak uzo hrami.

• Sinagoga.

  Akava lafi značinela „te khedel pe zaedno“, ili „sobir“. Ko poviše stihija kote so arakhljola akava lafi mislinela pe ko objekti ili than kote so o Evreija khedena pe sine te čitinen taro sveta spisija, te šunen pouke, te sikaven e javeren hem te molinen pe. Ko e Isuseskoro vreme ki sekoja diz taro Izrael sine po jekh sinagoga, a ko pobare dizja sine poviše sinagoge (Lk 4:16; Ap 13:14, 15).

• Sion; planina Sion.

  Anav tari evusejsko diz Evus koja so sine cvrsto gradimi hem arakhljola sine ki jugoistočno strana taro erusalimsko rido. Otkeda o David osvojngja akaja diz, ov kergja ki late i carsko palata hem tegani počmingja te vikinel pe „e Davideskiri diz“ (2Sa 5:7, 9). I planina Sion sine posebno sveto e Jehovaske keda o David adathe angja o sanduko e sojuzeskoro. Pokasno e lafea „Sion“ mislinela pe sine hem ko podračje kote so sine o hrami ki planina Morija, a ponekogaš mislinela pe sine ko celo Erusalim. But puti ko Hristijanska grčka spisija akava lafi koristinela pe ki simbolično smisla (Ps 2:6; 1Pe 2:6; Ot 14:1).

• Sirija.

  Ko Hristijanska grčka spisija i Sirija sine rimsko provincija kolate so glavno diz sine i Antiohija. Oj astarela sine pobaro delo tari isto Sirija soj spomnimi ko Hebrejska spisija (isto agjaar vikinela pe sine Aram). O upraviteli tari Sirija valjani sine te nadgledinel hem celo Palestina (Lk 2:2; Ap 18:18; Ga 1:21).

• Skakulcija.

  Sprema e Mojseeskoro zakoni ko skakulcija dikhela pe sine sar čista hem šaj sine te han pe. Nesave vrste taro skakulcija dvižinena pe ko but bare grupe džikote džana taro jekh than ko javer. Ko asavke bare grupe taro skakulcija, kola so hana sa angli peste, dikhela pe sine sar strašno kazna (2Mo 10:14; Mt 3:4).

• Slobodno manuš; oslobodimo.

  Džikote sine o rimsko carstvo, „slobodno manuš“ sine okova so sine bijamo slobodno hem sine le sa o pravija sar državjani. Različno lestar o „oslobodimo manuš“ sine okova so angleder sine robo ama dobingja sloboda. Keda nekoj ovela sine oficijalno oslobodimo, ov dobinela sine rimsko državjanstvo, ama na smejnela sine te učestvujnel ki politika. A keda nekoj ovela sine neoficijalno oslobodimo, ov više na sine robo, ama na sine le sa o pravija sar državjani (1Ko 7:22).

• Sluga-pomošniko.

  Akava izraz avela taro grčko lafi giakonos kova so but puti prevedinela pe sar „sluga“ ili „pomošniko“. O izraz „sluga-pomošniko“ koristinela pe bašo manuš kova so pomožinela e starešinenge ko jekh sobranie. Te šaj nekoj te služinel sar sluga-pomošniko mora te pherel o uslovija soj pišime ki Biblija (1Ti 3:8-10, 12).

• Smirna.

  Mirislivo smola koja so dobinela pe tari jekh grmuška so isi la kare ili taro jekh tikno kaš tari familija Commiphora. I smirna sine jekh taro sostojke ko sveto maslo pomazibaske. Koristinela pe sine sar miris bašo šeja hem baši postela, hem čhivela pe sine ko maslo baši masaža hem ko javera sredstvija baši nega e teloske. Isto agjaar, koristinela pe sine sar iljači hem sar droga. I smirna koristinela pe sine te šaj te spreminel pe jekh telo parujbaske (2Mo 30:23; Iz 7:17; Mr 15:23; Jvn 19:39).

• Sobranie.

  Grupa manuša khedime zaedno baši jekh odredeno cel ili aktivnost. Ko Hebrejska spisija akale lafea obično mislinela pe ki izraelsko nacija. Ko Hristijanska grčka spisija akale lafea mislinela pe ki jekh grupa taro hristijanja ko jekh than, a but puti mislinela pe ko sa o hristijanja sar grupa ko celo sveto (1Ca 8:22; Ap 9:31; Ri 16:5).

• Sojuz.

  Jekh oficijalno dogovor, ili soglasnost maškar o Devel hem o manuša ili samo maškar o manuša ki koleste so solduj strane dena lafi kaj ka keren nešto ili kaj nane te keren nešto. Ponekogaš samo jekh strana dela lafi kaj ka kerel nešto (sojuz kerdo samo tari jekh strana, ustvari adava sine jekh vetuvanje). Ponekogaš solduj strane dena sine lafi kaj ka keren nešto (sojuz kerdo taro solduj strane). I Biblija na kerela lafi samo bašo sojuzija maškar o Devel hem o manuša, nego hem maškar poedincija, plemija, narodija ili grupe taro manuša. Nesave sojuzija so but vreme vlijajngje upro manuša tane o sojuzija so o Devel kergja e Avraamea, e Davidea, e Izraelconcar (o sojuz so temelinela pe sine ko Zakoni) hem e Devleskere Izraelea (o nevo sojuz) (1Mo 9:11; 15:18; 21:27; 2Mo 24:7; 2Le 21:7; Lk 22:29; Ap 3:25; 2Ko 3:6; Ev 8:6).

• Solomoneskiri učhardi terasa.

  E Isuseske ko vreme adava sine učhardi pateka ki istočno strana taro avruno dvoro ko hrami. Mislinela pe sine kaj adaja pateka sine delo taro hrami so gradingja o Solomon. O Isus phirela sine ki akaja pateka keda „sine even“ hem o prva hristijanja khedena pe sine ko adava than (Jvn 10:22, 23; Ap 5:12).

• Sovli.

  Keda nekoj dela sovli adalea potvrdinela kaj nešto tano čače, ili adalea dela lafi kaj ka kerel ili kaj nane te kerel nešto. But puti dela pe sovli nekaske so isi le avtoriteti, posebno e Devleske. O Jehova dengja sovli te šaj te potvrdinel plo zavet e Avraamea (1Mo 14:22; Ev 6:16, 17).

• Spiritizam.

  O veruvanje kaj palo meribe o duho e muleskoro ponadari da živinela hem lea šaj te komunicirinel pe posebno preku nesave manuša so isi len buti e duhoncar. O grčko lafi farmakija, kova so odnesinela pe bašo spiritistička postapke, doslovno značinela „koristibe droge“, soske ko purano vreme koristinela pe sine droga keda rodela pe sine sila taro demonija te šaj te keren pe magie (Ga 5:20; Ot 21:8).

• Spisija.

  O sveta lila taro e Devleskoro Lafi. Akava izraz pojavinela pe samo ko Hristijanska grčka spisija (Lk 24:27; 2Ti 3:16).

• Starešina.

  Manuš ko zrela berša ama ki Biblija akale lafea mislinela pe ko jekh manuš so isi le nesavo avtoriteti ili odgovornost maškar jekh grupa manuša ili narodo. Ko Otkrovenie akava lafi koristinela pe bašo suštestvija ko nebo. O grčko lafi prezviteros prevedinela pe sar „starešina“ keda mislinela pe ko jekh murš so predvodinela ko hristijansko sobranie (2Mo 4:29; Iz 31:23; 1Ti 5:17; Ot 4:4).

• Stražari.

  Manuš so pazinela te na slučinel pe nešto javere manušenge ili arakhela nesavo imot, obično džikote trajnela i rat hem javinela ako dikhela kaj avela nesavi opasnost. O stražarija obično tergjona sine ko dizjakere zidija ili ki nesavi kula, hem adathar šaj sine te dikhen keda nekoj avela. Asavke stražarija sine ki vojska da (Mt 27:65; 28:4).

• Stubo.

  O Solomon koristingja but stubija keda gradingja o hrami hem javera gradbe. Ko Hristijanska grčka spisija akava lafi koristinela pe ki simbolično smisla bašo nešto so cvrsto ikerela (1Ti 3:15) ili nešto so cvrsto ačhola ko plo than (Ot 3:12; Su 16:29; 1Ca 7:21).

• Stubo; stubo mučibaske.

  Jekh dugačko kaš ili direko so koristinena sine nesave narodija te mudaren, a isto agjaar hem te zakačinen nekaskoro mulo telo te šaj te ovel sar predupreduvanje e javerenge ili javno te ponižinen nekas. O Asircija, kola so sine pendžarde sar surova vojnikija, koristinena sine asavke stubija te šaj te mudaren e zarobenikon, agjaar so ki lende kovinena len sine bare šajkencar taro vogi dži ko kolin. Sprema o evrejsko zakoni, okola so sine kriva bašo phare grevija, sar soj te kerel pe lafi protiv o Devel hem idolopoklonstvo, mudarena pe sine barencar ili ko nesavo javer način, a palo adava lengoro telo zakačinela pe sine ko asavko stubo sar predupreduvanje e javerenge (5Mo 21:22, 23; 2Sa 21:6, 9). O Rimjanja ponekogaš phandena sine nekas ko asavke stubija te šaj te merel palo nesave dive tari dukh, bizo pani, tari bokh ili taro kham. A ko javera situacie, sar so sine e Isusea, kovinena sine ko asavke stubija lengere vasta hem o pre (Lk 24:20; Jvn 19:14-16; 20:25; Ap 2:23, 36). O grčko lafi stavros soj prevedimo sar „stubo mučibaske“ značinela „pravo kaš“ ili „direko“. Ko asavko kaš ili direko sine kovimo o Isus. Nane dokazija kaj akava grčko lafi značinela „krsto“ kova so o paganija koristinena sine sar religiozno simboli but vekija angleder o Hristos. Akava izraz „stubo mučibaske“ prenesinela o celosno značenje taro originalno lafi stavros kova so isto agjaar koristinela pe bašo adava kaj e Isuseskere sledbenikija ka oven progonime, mučime hem ladžakerde (Mt 16:24; Ev 12:2).

• Sudsko stolica.

  Akale izrazea mislinela pe ko podium kova so arakhljola ko poučo than hem sine le basamakija. Ki sudsko stolica bešena sine pretstavnikija tari vlada hem adathar obratinena pe sine e narodoske hem vakerena sine pumare odluke. O izrazija „e Devleskiri sudsko stolica“ hem „e Hristoseskiri sudsko stolica“ simbolično sikavena kaj o Jehova ka sudinel sa e manušenge (Ri 14:10 fus.; 2Ko 5:10; Jvn 19:13).

• Suneti.

  Te ikalel pe i koža soj ko vrvo taro e muršeskoro polov organ. Akava mora sine te kerel o Avraam hem leskere potomcija, ama na rodela pe taro hristijanja. Akava lafi ko različna situacie koristinela pe ki simbolično smisla (1Mo 17:10; 1Ko 7:19; Fp 3:3).

• Svešteniko.

  Murš kova so sine e Devleskoro pretstavniko anglo manuša hem služinela sine leske agjaar so sikavela len sine bašo Devel hem bašo leskere zakonija. Isto agjaar, o sveštenikija sine e manušengere pretstavnikija anglo Devel keda dena sine žrtve hem keda molinena pe sine e Devleske bašo manuša. Angleder te avel e Mojseeskoro zakoni, sekova poglavari ki familija služinela sine sar svešteniko ple familijake. Telo e Mojseeskoro zakoni, sar sveštenikija služinena sine nesave murša taro e Leviskoro pleme hem o murša tari e Aroneskiri familija, a o javera taro e Leviskere potomcija pomožinena sine lenge. Keda počmingja te važinel o nevo sojuz, okola soj tane delo taro duhovno Izrael ka služinen sar sveštenikija zaedno e prvosveštenikoja, o Isus Hristos (2Mo 28:41; Ev 9:24; Ot 5:10).

• Sveta manuša.

  Mislinela pe ko pravedna hem šukar manuša. Akava izraz isto agjaar koristinela pe bašo okola soj odvime te služinen e Devleske. Ko Hristijanska grčka spisija akava izraz koristinela pe bašo sa okola soj birime taro Devel te oven ko jekh posebno odnos lea. Len isi len nadež kaj ka živinen ko nebo hem kaj ka vladinen zaedno e Hristosea keda ov ka vladinel 1.000 berša (Ot 20:4, 6).

• Svetilište.

  Than kote so obožavinela pe e Devle, sveto than. Obično mislinela pe ko sveto šatori ili ko hrami ko Erusalim. Akava izraz isto agjaar koristinela pe bašo than kote so o Devel živinela ko nebo (2Mo 25:8, 9; 2Ca 10:25; 1Le 28:10; Ot 11:19).

• Sveto prostorija.

  I prvo hem i najbari prostorija ko Sveto šatori hem ko hrami, a i dujto prostorija sine i Najsveto prostorija. Ko Sveto šatori, ki Sveto prostorija sine o zlatno svetilniko, o zlatno žrtveniko kote so tharela pe sine temjani, o astali ki koleste so sine o mare so dena pe sine sar žrtva anglo Devel hem o zlatna čare. A otkeda sine kerdo o hrami, ki Sveto prostorija sine o zlatno žrtveniko, 10 zlatna svetilnikija hem 10 astalija ki kolende so sine o mare so dena pe sine sar žrtva anglo Devel (2Mo 26:33; Ev 9:2).

• Sveto.

  Ponekogaš akava lafi tano prevod bašo grčko lafi aion so značinela „vremensko periodi“. Isto agjaar akava lafi šaj te značinel „sar funkcionirinela o opštestvo ko jekh odredeno periodi“. Ko javera situacie o lafi „sveto“ tano prevod taro grčko lafi kosmos kova so šaj te odnesinel pe 1) bašo sa o manuša, 2) bašo adava sar funkcionirinela o opštestvo (slično sar o značenje taro grčko lafi aion) ili 3) bašo manuša soj tane dur taro Devel (Mt 28:20).

• Svetost; sveto.

  Akaja osobina tani delo tari e Jehovaskiri ličnost hem značinela te ovel pe celosno moralno čisto (2Mo 28:36; 1Sa 2:2; Jvn 17:11). Keda kerela lafi bašo manuša (Ap 3:21), bašo predmetija (Ri 7:12; 11:16; 2Ti 3:15), thana (Mt 4:5; Ap 7:33; Ev 9:1) hem postapke (2Mo 36:4) o originalno hebrejsko hem grčko lafi soj prevedimo sar „sveto“, prenesinela i ideja te ovel pe odvojmo hem posvetimo e sveto Devleske, so značinela te ovel nešto odvojmo baši služba e Jehovaske. Ko Hristijanska grčka spisija akava lafi koristinela pe hem bašo nekaskoro čisto ponašibe (2Ko 7:1; 1Pe 1:15, 16).

Š

• Šinga ko žrtveniko.

  Nešto so ličinela sine sar šing sine čhivdo ko soštar kjušija ko jekh oltari (3Mo 8:15; 1Ca 2:28; Ot 9:13).

• Šukar haberi.

  Ko Hristijanska grčka spisija adava tano o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo hem bašo spasenie so dobinela pe preku i vera ko Isus Hristos (Lk 4:18, 43; Ap 5:42; Ot 14:6).

• Šukaripe so na zaslužinela pe.

  O grčko lafi prenesinela i ideja bašo nešto soj prijatno hem privlečno. Akale lafea but puti mislinela pe ko poklon so dela pe taro šukaripe ili ko šukaripe so isi okole so dela nešto. Keda kerela pe lafi bašo e Devleskoro šukaripe so na zaslužinaja le, mislinela pe ko nesavo poklon so dela le o Devel velikodušno, bizo te očekujnel te iranel pe leske bašo adava. Akava izraz sikavela kaj o Devel tano darežlivo e manušencar hem kaj sikavela plo baro mangipe hem šukaripe. Adaleske so o manuša na zaslužinena adava, o Devel kerela adava samo adaleske soj velikodušno. Akava grčko lafi ponekogaš prevedinela pe hem sar „milost“ hem „poklon“ (2Ko 6:1; Ef 1:7).

T

• Talanti.

  Najbari evrejsko merka baši težina hem najbari parično vrednost. Sine pharo 34,2 kg. O grčko talanti sine potikno hem sine pharo 20,4 kg (1Le 22:14; Mt 18:24).

• Tartar.

  Ko Hristijanska grčka spisija akale izrazea mislinela pe ki sostojba slično sar phanlipe ki koja so sine čhivde o neposlušna angelija taro e Noeskoro vreme. O grčko glagol tartaro (prevedimo sar „frdingja ko tartar“) soj koristimo ko 2. Petareskoro 2:4 na značinela kaj o angelija kola so grešingje tane frdime ko tartar kova soj poznato ki pagansko mitologija (adava tano temno than teli phuv kote soj phanle o potikne devela). Namesto adava, o Devel asavke angelen frdingja taro nebo hem lelja lendar i bari položba so sine len, a palo adava osudingja len ki najhor temnica koja so čhinavela ki lengiri godi te resel i duhovno svetlina hem te haljoven e Devleskere namere. Adaja temnica isto agjaar pretstavinela adava so adžikerela len — i Biblija sikavela kaj ola ka oven uništime zasekogaš zaedno ple vodačea, o Satana o Beng. Znači, o tartar pretstavinela i krajno ponižuvačko sostojba akale buntovna angelengiri. O tartar nane isto sar i „bezdna“ spomnimi ko Otkrovenie 20:1-3.

• Te čhiven pe vasta upri nekaste.

  Keda čhivena pe vasta upri nekaste adava značinela kaj adava manuš ka dobinel nesavi posebno zadača, kaj ka dobinel e Devleskiri sila hem leskoro blagoslov ili kaj ka ovel sasljardo (4Mo 27:18; Ap 19:6; 1Ti 5:22).

• Temjani.

  Mešavina tari različno smola hem mirislivo maslo koja so thabljola pohari hem mukhela šužo miris. O temjani so koristinela pe sine ko Sveto šatori hem ko hrami sine kerdo taro štar posebna sostojke. Ov tharela pe sine sekova dive, sabajle hem rakjate, ko žrtveniko bašo temjani kova so sine ki Sveto prostorija ko hrami. A ko Dive prostibaske o grevija ov tharela pe sine andre ki Najsveto prostorija ko hrami. O temjani pretstavinela o molitve taro e Devleskere verna sluge. Taro hristijanja na rodela pe te tharen temjani (2Mo 30:34, 35; 3Mo 16:13; Ot 5:8).

• Terni mesečina.

  Adava sine o prvo dive taro sekova masek ko evrejsko kalendari, koleste so khedena pe sine zaedno, hana sine hem piena sine zaedno hem dena sine posebna žrtve. Palo nesavo vreme akava dive ulo jekh važno državno prazniko hem o manuša adava dive na kerena sine buti (4Mo 10:10; 2Le 8:13; Kol 2:16).

• Truba.

  Metalno duvačko instrumenti kova so koristinela pe te del pe znako hem ki muzika. Ko simbolično način, o zvuko tari truba šungjola keda vakerena pe e Jehovaskere presude hem ko javera važna nastanija (1Ko 15:52; Ot 8:7 — 11:15).

TH

• Than kote so gazinena pe o drakha.

  Obično adava sine duj dupke so kerena pe sine ko bar. I dujto dupka sine potele tari prvo hem ola sine povrzime jekhe tikne kanalea. O drakha gazinena pe sine ki prvo dupka hem o soko so ikljola lendar džala sine preku o kanali ki dujto dupka. Akava izraz simbolično koristinela pe bašo e Devleskere presude (Ot 19:15).

U

• Učitelija e zakoneskere.

  Keda sine o Isus ki phuv, adala sine grupa murša kola so šukar pendžarena sine o Zakoni. Ola protivinena pe sine e Isuseske (Mr 12:38, 39; 14:1).

V

• Vaal.

  Hanaansko devel kole so dikhena le sine sar gospodari e neboskoro hem devel kova so dela o bršim hem i plodnost. Akale anavea vikinena pe sine hem sa o javera okolna devela kola so na sine doborom važna. Akava hebrejsko lafi značinela „gospodari“ ili „sopstveniko“ (1Ca 18:21; Ri 11:4).

• Velzevul.

  Anav kolea so mislinela pe ko Satana, o princo, ili vladeteli e demonengoro. Akava šaj tano javer oblik taro anav Vaal-Zevul, ili Vaal kole so obožavinena le sine o Filistejcija ko Ekron (2Ca 1:3; Mt 12:24).

• Vizija.

  Adava tano keda o manuš ko jekh čudesno način dikhela nesave slike ki pli godi džikote tano džangavdo, a ko nesave situacie keda perela ko trans ili džikote soninela (Ap 10:3; 11:5; 16:9).

• Voeno oprema.

  Oprema so phiravena o vojnikija te šaj te zaštitinen pe ki borba. Ki adaja oprema spadinela: šlemi, oklop, pojas, štitnikija bašo pre hem štiti (1Sa 31:9; Ef 6:13-17).

• Voskresenie.

  Keda o mule palem iranena pe ko životo. O grčko lafi anastasis doslovno značinela „te uštel pe; te vazdel pe“. Ki Biblija isi enja izveštaija bašo voskresenie. Jekh taro adala izveštaija tano keda o Jehova, o Devel, voskresningja e Isuse. Iako ko javera prilike o Ilija, o Elisej, o Isus, o Petar hem o Pavle voskresningje e manušen, sepak sine jasno kaj i mokj te keren asavko čudo sine taro Devel. I Biblija vakerela kaj o Devel ki phuv „ka voskresninel okolen soj pravedna hem okolen so nane pravedna“ hem adava tano važno delo tari e Devleskiri namera so valjani te ispolninel pe (Ap 24:15). I Biblija isto agjaar spomninela voskresenie ko nebo, kova soj narečimo „prvo voskresenie“, hem ko akava voskresenie tane vklučime e Isuseskere phralja kola soj pomazime e Devleskere silaja (Fp 3:11; Otk 20:5, 6; Jvn 5:28, 29; 11:25).

Z

• Zakoni.

  Keda akava lafi pišinela pe bare bukvaja but puti mislinela pe ko e Mojseeskoro zakoni ili ko prva pandž lila tari Biblija. A keda pišinela pe tikne bukvaja, but puti mislinela pe samo ki jekh odredba taro e Mojseeskoro zakoni ili ko nesavo zakonsko načelo (4Mo 15:16; 5Mo 4:8; Mt 7:12; Ga 3:24).

• Zavesa.

  But šužo platno ki koleste so sine vezime heruvimija. I zavesa ko sveto šatori hem ko hrami odvojnela sine i Sveto prostorija tari Najsveto prostorija (2Mo 26:31; 2Le 3:14; Mt 27:51; Ev 9:3).

• Zavet.

  Seriozno vetuvanje so jekh manuš dela e Devleske kaj ka kerel nešto, kaj ka del e Devleske žrtva ili poklon, kaj ka služinel leske ko posebno način ili kaj nane te kerel nesave bukja iako nane pogrešna. O zavet tano seriozno kobor soj seriozno i sovli (Mt 5:33).

• Zevs.

  O najbaro devel ki grčko mitologija. O manuša tari Listra mislingje kaj o Varnava tano o Zevs. Ko purane natpisija so arakhle len paše uzi diz Listra sine pišime o lafija „e Zevseskere sveštenikija“ hem „o Zevs o devel e khameskoro“. O brodi kolea so o Pavle cidingja ko drumo tari Malta sine le „o znako taro e Zevseskere čhave“, a adala sine o bliznakija o Kastor hem o Poluks (Ap 14:12; 28:11).

• Znako.

  Predmeti, postapka, situacija ili čudno pojava koja soj važno adaleske so sikavela nešto, bizi razlika dali adava tano baši segašnost ili baši idnina (Mt 24:3; Ot 1:1).

Ž

• Žalibe.

  Te sikavel pe bari tuga posebno keda merela nekoj ili keda isi nesavi javer nevolja. Ko biblisko vreme sine običaj te žalinel pe jekh periodi. O Izraelcija keda žalinena sine, rovena sine ko glaso, uravena pe sine ko posebna šeja, čhivena peske sine pravo ko šero, pharavena sine pumare šeja hem khuvena pe sine ko kolin. Keda merela sine nekoj, vikinena sine manušen kola so sine platime te žalinen (Es 4:3; Mt 11:17; Mr 5:38; Jvn 11:33; Ot 21:4).

• Ždrepka.

  Tikne bara ili tikne kotora taro kaš kola so koristinena pe sine te anen pe odluke. Obično čhivena len sine ko nesavo šej ili čaro hem tresinena len. I odluka anena sine sprema adava so ka perel ili so ka ovel izvlečimo. But puti akava kerena le sine molitvaja (Mt 27:35; Ap 1:26).

• Žrtva bašo grevo.

  Žrtva so dela pe bašo nenamerno grevo kova so kerela pe tari nasledimi nesovršenost. Dena pe sine sar žrtva različna životne, taro biko dži ko gulubi, hem adava zavisinela sine taro e grešnikoskere okolnostija (3Mo 4:27, 29; Ev 10:8).

• Žrtva so čhorela pe.

  I mol so dela pe sine zaedno e javere žrtvencar agjaar so čhorela pe sine upro žrtveniko. O Pavle koristingja akava izraz te sikavel kaj tano spremno te del pe sar žrtva e phralenge hem e phenjenge (4Mo 15:5, 7; Fp 2:17).

• Žrtva so tharela pe.

  Životinsko žrtva (junco, bakhro, jarco, grlica ili terno gulubi) koja so celosno tharela pe ko žrtveniko sar žrtva dendi e Devleske. Okova so dela asavki žrtva na mukhela peske nijekh delo taro životno so tharela pe (2Mo 29:18; 3Mo 6:9; Mr 12:33; Ev 10:6).

• Žrtva.

  Poklon so dela pe e Devleske keda nekoj mangela te blagodarinel pe leske, te priznajnel kaj tano krivo hem palem te ovel ko šukar odnos e Devlea. Počmindor taro Abel, o manuša dobrovolno dena sine različna žrtve, maškar kolende so sine hem životne, a keda sine dendo e Mojseeskoro zakoni, žrtve mora sine te den pe. Otkeda o Isus dengja plo sovršeno životo sar žrtva, na valjani sine više te den pe životinska žrtve, a o hristijanja avdive ponadari da dena e Devleske duhovna žrtve (1Mo 4:4; Ev 13:15, 16; 1Jo 4:10).

• Žrtveniko.

  Sine kerdo te šaj ki leste te den pe žrtve ili te tharel pe temjani e Devleske. Šaj sine te kerel pe tari phuv, taro bara, taro barale cigle ili taro kaš obložimo nesave metalea. Ki prvo prostorija taro sveto šatori ili taro hrami sine jekh tikno zlatno žrtveniko koleste so tharela pe sine temjani. Ov sine kerdo taro kaš hem sine obložimo zlatoja. A o pobaro bakarno žrtveniko, koleste so dena pe sine o žrtve so tharena pe, arakhljola sine avrijal ko dvoro (2Mo 39:38, 39; 1Ca 6:20; Mt 5:23, 24; Lk 1:11; Ap 17:23).