ONLAJN BIBLIOTEKA Watchtower
ONLAJN BIBLIOTEKA
Watchtower
Romane (Makedonija)
  • BIBLIJA
  • PUBLIKACIE
  • SOSTANOKIJA
  • ijwbq statija 89
  • Dali sa o religie kerena amen te ova paše e Devlea?

Nane video bašo akava delo.

Žal amenge, isi greška, našti phravaja o video.

  • Dali sa o religie kerena amen te ova paše e Devlea?
  • Odgovorija bašo bibliska pučiba
  • Podnaslovija
  • Slično materijali
  • So vakerela i Biblija:
  • Sar i hovavni religija pretstavinela e Devle ko pogrešno način?
    Ov bahtalo zasekogaš — biblisko kursi
  • Ispravno način sar te obožavina e Devle
    So sikavela amen i Biblija?
Odgovorija bašo bibliska pučiba
ijwbq statija 89
Simbolija so prestavinena različna religie

Dali sa o religie kerena amen te ova paše e Devlea?

So vakerela i Biblija:

Na. Našti sa o religie te keren amen te ova paše e Devlea. Ki Biblija tane spomnime but religie kola so o Devel na prifatinela len. Ola šaj te delinen pe ko duj kategorie.

Prvo kategorija: Religie so obožavinena hovavne devlen

I Biblija vakerela kaj o hovavne devela na vredinena ništo, lendar nane nisavi korist (Eremija 10:3-5; 16:19, 20). O Jehovaa ko purano vreme dengja e Izraelconge jekh zapoved: „Ma te oven tut javera Devela osven mandar“ (2. Mojseeva 20:3, 23; 23:24). Keda o Izraelcija obožavinena sine javere devlen, o Jehova but holjanela sine (4. Mojseeva 25:3; 3. Mojseeva 20:2; Sudiite 2:13, 14).

E Devle isi le panda o isto stavi keda kerela pe lafi bašo obožavibe e javere devlen (1. Korinkjanite 8:5, 6; Galatite 4:8). Ov zapovedingja okolenge so mangena te obožavinen le, te ikljoven hem te odvojnen pe tari hovavni religija (2. Korinkjanite 6:14-17). Ako sa o religie kerena te ova paše e Devlea, tegani soske dengja asavki zapoved?

Dujto kategorija: Religie so obožavinena e čačutne Devle ko način so nane leske prifatlivo

Ponekogaš, o Izraelcija ko purano vreme prifatinena sine o veruvanja hem o običaija taro javera religie. Ama o Jehova na prifatinela sine i čačutni religija te mešinel pe e hovavne religijaja (2. Mojseeva 32:8; 5. Mojseeva 12:2-4). Keda sine ki phuv, o Isus osudingja e verska vodačen soske na obožavinena sine e Devle ko ispravno način. Anglo o javera, sikavena pe sine sar manuša so darana taro Devel, ama sine licemerna hem mislingje kaj nane važna „o pobare bukja taro Zakoni: i pravda, i milost hem i vernost!“ (Matej 23:23).

Avdive da, samo i religija so temelinela pe ko čačipe tari Biblija, šaj te kerel amen te ova paše e Devlea (Jovan 4:24; 17:17; 2. Timotej 3:16, 17). O religie so nane ko sklad e Biblijaja, cidena e manušen taro Devel. But veruvanja, kolenge o manuša so mislinena kaj temelinena pe ki Biblija, sar na primer o trojstvo, i duša so na merela hem o večno mučibe ko pekol, ustvari, tane lende tari hovavni religija. O obožavibe kova so temelinela pe ko asavke sikljojba na vredinela ništo, soske namesto te poštujnen e Devleskere zapovedija, poštujnena o manušikane tradicie (Marko 7:7, 8).

O Devel mrzinela o licemerstvo so isi ko religie (Tit 1:16). Te šaj jekh religija te pomožinel e manušenge te oven popaše e Devlea, oj mora te vlijajnel ko lengoro sekojdnevno životo, a na samo keda kerena pe nesave ritualija ili tradicie. Na primer i Biblija vakerela: „Ako nekoj mislinela kaj obožavinela e Devle ama na kontrolirinela pli čhib, ov hovavela korkori peste, hem leskoro obožavibe na vredinela. I religija koja tani čisto hem sveto anglo amaro Devel hem Dad tano akava: te grižine tut e čhavenge soj bizo roditelija hem e udovicenge ko lengere nevolje hem te arakhe tut taro melalipe akale svetoskoro“ (Jakov 1:26, 27, fusnota). Akate koristinela pe o izraz „religija koja tani čisto“ soske kerela pe lafi bašo obožavibe so nane licemerno.

a Sprema i Biblija, o čačutno anav e Devleskoro tano Jehova.

    Publikacie ko Romane (Makedonija) (2008 — 2025)
    Odlogirin tut
    Logirin tut
    • Romane (Makedonija)
    • Spodelin
    • Mestin
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Uslovija koristibaske
    • Polisa baši privatnost
    • Opcie baši privatnost
    • JW.ORG
    • Logirin tut
    Spodelin