Dikhljum e Jehovaskere narodoskiri vera

Asandiljum soske na mislingjum kaj mo amal tano religiozno manuš. Tegani pučljum le: „So džanea tari Biblija?“ Na manglja odma te odgovorinel. Ko krajo vakergja kaj leskiri daj tani Jehovaskoro svedoko hem kaj siklilo nekobor bukja latar. Mangljum te džanav nešto poviše hem adaleske vakergjum leske te prodolžinel.

Amaro razgovor trajngja dži kasno rakjate. Mlo amal vakergja mange kaj i Biblija otkrinela kaj o Satana tano vladeteli e svetoskoro (Jovan 14:30). Šaj tu akava džanea celo tlo životo, ama mange akava sine nešto skroz nevo. Me sekogaš šunava sine kaj jekh ljubezno hem šukar Devel vladinela upro sveto. Ama akava na sine mange logično soske dikhava sine so slučinela pe ko sveto. Iako sine man samo 26 berš, dikhljum but bukja so razočaringje man.

Mo dad sine piloti ki amerikansko vojska. Adaleske, sar terno darava sine kaj šaj te počminel jekh nuklearno vojna, soske i vojska sekogaš sine spremno bašo asavko nešto. Džikote džava sine ko fakulteti ki Kalifornija, panda trajnela sine i vojna ko Vietnam. Džikote protestirinava sine mle součenikoncar, o policajcija prastana sine pali amende pendrakoncar hem frdena sine solzavec kova so zagušingja amen hem kergja te na dikha šukar. Ko adava vreme sine nemir hem bunt. Sine but atentatija upro političarija, sine protestija hem nemirija. Sarinen sine len različno razmisluvanje bašo adava so valjani te kera. Hem o manuša na džanena sine sar te postapinen.

Ko 1970 berš, khuvgjum ki buti ko severno delo tari Aljaska hem zarabotingjum but pare. Palo adava geljum ko London, kingjum mange motori hem vozingjum ko južno pravco bizo te džanav kaj džava. Palo nesave masekija resljum ki Afrika. Ko drumo zapoznajngjum manušen kola so isto agjaar mangle te našen taro pumare problemija.

Sa adava so dikhljum hem šungjum uveringja man kaj tano logično adava so sikavela i Biblija kaj o Beng kontrolirinela o bukja ko sveto. Ama ako o Devel na kontrolirinela o sveto tegani so kerela? Mangljum te džanav adava.

Palo nekobor masekija arakhljum o odgovor. Ko adava vreme zapoznajngjum hem zamangljum bute dženen kola so ko bilo save okolnostija dokažingje kaj tane verna e edinstveno čačutne Devleske.

SEVERNO IRSKA — „I PHUV E BOMBENGIRI HEM E KURŠUMENGIRI“

Keda irangjum man ko London rodingjum mle amaleskere daja hem oj dengja man Biblija. Pokasno keda geljum ko Amsterdam, ki Holandija, jekh Svedoko dikhlja sar čitinava i Biblija ki ulica hem pomožingja mange te doznajnav nešto poviše. Palo adava geljum ko Dablin, ki Irska, hem arakhljum i podružnica e Jehovaskere svedokongiri. Keda khuvgjum andre zapoznajngjum jekhe iskusno hem mudro phrale, o Artur Metju. Tegani pučljum le dali šaj te proučinel mancar i Biblija hem ov soglasingja pe.

Dikhava sine seriozno ko proučibe hem edvaj adžikerava sine te čitinav o lila hem o publikacie. Isto agjaar čitingjum celo Biblija. Uživinava sine ko adava. Ko sostanokija dikhava sine kaj čak o čhave džanena sine o odgovorija bašo pučiba kolenge so vekoncar nesave učime manuša na sine len odgovor, sar soj: „Soske isi lošnipe? Koj tano o Devel? So slučinela pe keda meraja?“ Adaleske so na džanava sine nikas ki adaja phuv, družinava man sine samo Svedokoncar. Hem adava sine šukar soske ola pomožingje mange te ovav popaše e Jehovaja hem te mangav te kerav leskiri volja.

Krstingjum man ko 1972 berš. Palo jekh berš počmingjum e pionersko službaja hem počmingjum te služinav ko jekh tikno sobranie ko Novori, ki Severno Irska. Živinava sine ko jekh kher kirijaja ki planina. Paše uzo kher sine gurumnja hem koristinava len sine sar publika te šaj angli lende te vežbinava mle govorija. A ola sar te phene vnimatelno šunena man sine džikote hana sine čar. Ola našti sine te sovetinen man ama pomožingje mange te dikhav ki publika džikote ikerava sine govor. Ko 1974 berš uljum specijalno pioneri zaedno e phralea Nigel Pit, kova so ulo mange paše amal.

Ko adava vreme ki Severno Irska sine baro konflikt. Adaleske oj sine pendžardi sar „i phuv e bombengiri hem e kuršumengiri“. Normalno sine te dikha manušen sar marena pe ki ulica, pukajbe hem sar o vrdija eksplodirinena sine. Sa akala problemija sine hem baši politika hem baši religija. Ama hem o protestantija hem o katolikija halile kaj e Jehovaskere svedokija na mešinena pe ki politika adaleske šaj sine slobodno hem bezbedno te propovedina. O stanarija but puti džanena sine kote hem keda ka ovel maribe hem adaleske predupredinena amen sine te na dža athe.

Sepak sine amen isto agjaar opasna situacie. Jekh dive me hem o Denis Karigen, jekh pioneri, propovedingjem ki jekh diz kolate so siem sine samo jekh puti hem kolate so na sine Svedokija. Jekh džuvli obviningja amen kaj siem tajna britanska vojnikija, verojatno mislingja agjaar adaleske so nikoj amendar na kerela sine lafi irsko akcentea. Akava daravgja amen soske ko adava vreme čak te pozdravine tut sine jekhe vojnikoja ov šaj sine te mudarel tut ili te pukajnel tut ko pre. Džikote ko šudro adžikeraja sine te avel o avtobusi dikhlem sar jekh vrda ačhilo ko kafiči kote so sine i džuvli so obviningja amen. Oj iklili hem kergja lafi e duje muršencar ko vrda hem sikavgja ki amende. Ola pohari vozingje dži ki amende hem pučle amen keda ka avel o avtobusi. Keda reslja o avtobusi ola kergje lafi e vozačea. Našti sine te šuna so kerena lafi. Ko avtobusi na sine javera manuša adaleske mislingjem kaj mangena te keren amenge nešto avri tari diz. Ama adava na slučingja pe. Keda huliljum taro avtobusi pučljum e vozače: „Dali adala manuša so kergje tuja lafi pučle tut nešto baši amende?“ Ov odgovoringja: „Vakergjum koj sien soske džanava tumen. Ma sekirinen tumen. Nane so te daran.“

Ko 1976 berš ko oblastno kongresa ko Dablin, zapoznajngjum jekhe specijalno pionerka so posetingja amen tari Anglija, i Pauline Lomaks, jekh duhovno, skromno hem ljubezno phen. Oj hem lakoro phral o Rej bijandile ko čačipe. Palo jekh berš me hem i Paulina lelem amen hem ponadari da služinaja sine sar specijalna pionerija ki Balimina, ki Severno Irska.

Jekh vreme siem sine ki pokrainsko služba hem služinaja sine e phralenge ko Belfest, Londonderi hem javera thana. Siem sine ohrabrime tari vera e phralengiri hem e phenjengiri kola so otfrlingje o religiozna hovajba, i pristrasnost hem i omraza samo te šaj te služinen e Jehovaske. Ov sigurno nagradingja len hem zaštitingja len.

Živingjum ki Irska 10 berš. Tegani ko 1981 berš siem sine kanime te učestvujna ko 72 klasi ki škola Gilead. Pali škola siem sine bičhalde te služina ki Siera Leone ki Zapadno Afrika.

SIERA LEONE — SINE LEN VERA IAKO SINE ČOROLE

Živinaja sine panda 11 phralencar hem phenjencar ko jekh misionersko kher. Delinaja sine jekh kujna, trin toaletija, duj tušija, jekh telefoni, jekh mašina šeengje hem jekh mašina šukjaribaske. But puti na sine amen struja soske taro jekh puti ačhola sine. Ko krovi sine staorcija a tele ko podrumi sine kobre.

Iako o uslovija kote so živingjem na sine šukar, sepak amen uživinaja sine ki služba. O manuša poštujnena sine i Biblija hem vnimatelno šunena sine keda keraja sine lafi. But džene proučingje hem prifatingje o čačipe. Athe vikinena man sine „gospodin Robert“. A e Paulina „gospogja Robert“. Palo nesavo vreme kerava sine poviše buti ki podružnica a pohari džava sine ki služba, adaleske ola počmingje te vikinen e Paulina „gospogja Pauline“, a me dobingjum o anav „godpodin Pauline“. E Paulinake svidžingja pe adava.

But phralja sine čorole, ama o Jehova sekogaš grižinela pe sine bašo lengere potrebe ponekogaš ko čudna načinija (Mat. 6:33). Setinava man ki jekh phen kola so sine la pare te kinel hajbaske samo adale diveske peske hem pe čhaveske. Ama oj dengja adala pare jekhe nasvale phraleske te šaj te kinel peske iljači baši malarija. O isto dive, iznenadeno ali jekh džuvli hem pučlja e phenja dali šaj te platinel la te šaj te kerel lakere bala. Sine but asavke situacie.

NIGERIJA — SIKLILEM NEVI KULTURA

Ki Siera Leone siem sine 9 berš. Palo adava siem sine bičhalde ko jekh baro Betel ki Nigerija. Kerava sine i isto buti so sine man ki Siera Leone, ama e Paulinake akava sine jekh bari hem phari promena. Oj sekova masek džala sine ki služba 130 saatija hem sine la šukar bibliska kursija. A akana lakiri zadača sine sekova dive te sivel pharavde šeja. Valjangja lake vreme te prilagodinel pe, ama halili kaj o javera but ceninena lakiri buti hem koncentriringja pe te arakhel prilike te ohrabrinel e javere beteliten.

I kultura ki Nigerija sine nešto nevo amenge hem valjangjem but te sikljova. Ki jekh prilika alo jekh phral ki mli kancelarija jekhe phenjaja so počmingja te kerel buti ko Betel. Keda mangljum te pozdravinav man laja oj taro jekh puti pokloningja pe mange dži ko pre. Akava but iznenadingja man. Duj stihija ale mange ki godi, Dela 10:25, 26 hem Otkrovenie 19:10. Pučava man sine dali te vakerav lake te na kerel adava. Ama tari javer strana haliljum kaj oj ispolningja o uslovija te khuvel ko Betel hem kaj džanela šukar i Biblija.

Osetingjum man but nezgodno džikote keraja sine lafi, ama keda završingjem e razgovorea, istražingjum. Haliljum kaj i phen postapingja sprema i tradicija soj voobičaeno ko nesave delija tari adaja phuv. O murša da postapinena sine ko isto način. Agjaar sikavela pe sine poštovanje. Adava na sine obožavibe isto sar so šaj te dikha taro but primerija ki Biblija (1. Sam. 24:8). But sium sine blagodarno so na vakergjum nešto kolea so ka ladžakerav sine e phenja.

Zapoznajngjem bute phralen tari Nigerija so sikavgje beršencar bari vernost. Na primer o Isaija Adagbonab. Sar terno ov zapoznajngja o čačipe ama palo adava doznajngja kaj isi le lepra. Bičhalgje le ko jekh than so živinena sine okola so isi len lepra hem athe ov sine o edinstveno Svedoko. Iako sine protivibe, ov pomožingja poviše taro 30 manušenge so sine len lepra te prifatinen o čačipe hem agjaar athe te ovel sobranie.

KENIJA — O PHRALJA SINE STRPLIVA MANCAR

Ko 1996 berš siem sine bičhalde ki podružnica ki Kenija. Akava sine o prvo puti palo but vreme so irangjem amen ki akaja phuv. Živinaja sine ko Betel. Ko dvoro ko Betel sine but vervetna majmunja. Ola čorena sine o ovošje taro phenja. Jekh dive jekh phen mukhlja i pendžerka phravdi hem keda irangja pe dikhlja sar jekh grupa majmunja hana peske andre. Keda dikhlja len, oj pištingja hem našlja, ama o majmunja da pištingje hem našle keda dikhle la.

Me hem i Pauline počmingjem te služina ko jekh sobranie ki čhib svahili. Palo kratko vreme počmingjum te vodinav o Sobranisko proučibe o lil (akana pendžardo sar Proučibe i Biblija ki dvorana). Ama panda sine mange pharo te kerav lafi ki adaja čhib. Spreminava man sine angleder bašo materijali te šaj te čitinav o pučiba hem te haljovav o odgovor so ka den. Ama ako komentirinena sine porazlično taro adava so pišinela, našti sine te haljovav so vakerena. But sine mange nezgodno. Žalingjum e phralen hem e phenjen, ama vooduševingjum man so sine strpliva mancar džikote vodinava sine adava sostanok.

SAD — SIKAVGJE VERA IAKO SINE LEN BUT KO MATERIJALNO POGLED

Ki Kenija siem sine pohari taro jekh berš. Tegani ko 1997 berš vikingje amen ko Betel ko Bruklin (Njujork). I Amerika tani barvali phuv hem adava šaj te ovel problemi bute phralenge (Izr. 30:8, 9). Ama čak ki asavki phuv, amare phralja hem phenja sikavena bari vera. Ola na koristinena pumaro vreme hem adava so isi len te šaj barvaljoven, nego te poddržinen e Jehovaskiri organizacija.

Ko sa akala berša dikhlem i vera amare phralengiri so sine len različna okolnostija. Ki Irska dikhlem i vera amare phralengiri iako sine nasilstvo. Ki Afrika dikhlem i vera amare phralengiri iako sine čorole hem živinena sine ko thana kote so na sine javera Svedokija. A ki Amerika dikhlem i vera amare phralengiri iako sine len but ko materijalno pogled. O Jehova sigurno tano but bahtalo keda dikhela sar leskere sluge sikavena pumaro mangipe sprema leste ki bilo savi situacija.

O berša nakhle but sigate (Jov 7:6). Akana služinaja ko svetsko sedište ko Vorvik, Njujork. Hem ponadari da šaj radosno te kera buti manušencar kola so sikavena čačutno mangipe jekh jekheske. Amen siem radosna hem zadovolna soske šaj te poddržina amare Care, e Isus Hristose, kova so panda hari ka nagradinel okolen soj verna (Mat. 25:34).