21. ČLANKO PROUČIBASE
ĐILI 21 Ćhiv o Kraljevstvo ko prvo than
Ađićer i diz koja ka aćhol
Jedva ađićeraja okija [diz] koja ka avel (JEVR. 13:14)
SO KA SIKLJOVA?
Ka dikha sar šaj te pomožini amen o 13. poglavlje andi knjiga Jevrejima akana hem ki budućnost.
1. So phenđa o Isus so ka ovel ko Jerusalim?
NEKOBOR dive angleder te merel, o Isus vaćerđa jekh proročanstvo pe sledbenikonenđe. Odova proročanstvo najangleder ispuninđa pe ked o Jerusalim hem o hram hine uništime. Ov upozorinđa len so jekh dive „i vojska [ka ćedel pe] oko Jerusalim“ (Luka 21:20). Ov phenđa lenđe so ked ka dikhen odola vojska valjani odmah te našen andi Judeja. Olese lafija ispuninđe pe. I rimsko vojska opkolinđa o Jerusalim (Luka 21:21, 22).
2. Kova savet o apostol Pavle dinđa e hrišćanenđe ki Judeja hem ko Jerusalim?
2 Samo nekobor berš angleder i rimsko vojska te opkolini o Jerusalim, o apostol Pavle pisinđa jekh lil e hrišćanenđe. Avdije, odova lil đanaja le sar knjiga Jevrejima. Ko odova lil, o Pavle e hrišćanenđe ki Judeja hem ko Jerusalim dinđa jekh važno savet kova ka pomožini len te pripreminen pe aso odova so valjani te ovel. So valjanđa te ovel? O Jerusalim ka ovel uništimo. Odola hrišćanija šaj hine te aćhon đivde jedino ako ka oven spremna te mukhen pe ćhera hem pi buti. Odolese, o Pavle ando Jerusalim pisinđa: „Akate nane amen diz koja ka aćhol.“ Ov pana phenđa: „Nego jedva ađićeraja okija koja ka avel“ (Jevr. 13:14).
3. Soj tani „i diz koja isi la prava temeljija“ hem sose amen valjani te ađićera la?
3 Ked o hrišćanija odlučinđe te našen ando Jerusalim hem andi Judeja, o manuša phenđe lenđe soj tane diline hem marđe lenđe muj. Ama, odija odluka spasinđa olengo životi. Avdije, hem amenđe o manuša marena muj odolese so na uzdajinaja amen upro pare ni upro odova so o manuša šaj te rešinen o problemija ko sveto. Ama, sose amen na ćeraja odova? Amen đanaja so akava lošno sveto ka ovel uništimo. Isto ađahar, ađićeraja „i diz koja isi la prava temeljija“, „okija koja ka avel“, e Devleso Kraljevstvo (Jevr. 11:10; Mat. 6:33).a Ko akava članko, ko svako podnaslov ka dikha (1) sar e Pavleso savet pomožinđa e hrišćanenđe ando prvo veko hem ponodri te ađićeren „i diz koja ka avel“, (2) sar o Pavle pripreminđa len aso odova so ka ovel hem (3) sar olese savetija šaj te pomožinen amen avdije.
UZDAJIN TUT UPRO JEHOVA KOVA NIKED NA KA AĆHAVI TUT
4. Sose o Jerusalim hine važno aso hrišćanija?
4 O Jerusalim hine but važno aso hrišćanija. I hrišćansko skupština ando prvo veko hine osnujimi odothe ko 33. berš ki nevi era. A ki odija diz živinđe hem o phralja ando vodeće telo. Čak hem but hrišćanija hine len pe ćhera ki odija diz. Pa ipak, o Isus upozorinđa pe sledbenikonen so ka valjani te ikljon ando Jerusalim, čak hem andi Judeja (Mat. 24:16).
5. Sar o Pavle pripreminđa e hrišćanen aso odova so valjanđa te ovel?
5 Te šaj te pripremini e hrišćanen aso odova so valjanđa te ovel, o Pavle pomožinđa lenđe te haljon sar o Jehova dikhela upro Jerusalim. Ov setinćerđa len so anglo Jehovase jaćha o hram, o sveštenikija hem o žrtve više nane sveta (Jevr. 8:13). Isto ađahar, but manuša andi odija diz odbacinđe e Mesija. O manuša više na valjanđe te đan ko Jerusalim te slavinen e Jehova. Umesto odova, o Jerusalim hem o hram pana hari valjanđe te oven uništime (Luka 13:34, 35).
6. Sose e Pavleso savet ando Jevrejima 13:5, 6 hine dindo e hrišćanenđe ko pravo vreme?
6 Ked o Pavle pisinđa lil e Jevrejenđe, o manuša ko Jerusalim šukar živinđe hem čak avera alje te posetinen le. Jekh rimsko pisco ando odova vreme phenđa so o Jerusalim hine „najpenđarutni diz ko Istok“. O Jevreja ando razna thana, jekh puti ko berš putujinđe ko Jerusalim te slavinen o praznikija. Odolese, i ekonomsko situacija ki odija diz hine but šukar. Sigurno disave hrišćanija šukar zaradinđe sebepi odova. Šaj odolese o Pavle phenđa lenđe: „Ko tumaro životi ma te ovel mangipe premalo pare, nego oven zadovoljna odoleja so isi tumen.“ Palo odova, citirinđa lenđe jekh stih ando hebrejsko deo kova mothovi so o Jehova ka brinini pe ando svako po sluga. O Jehova ko odova stih phenđa: „Niked na ka aćhavav tut hem niked na ka irinav tuće mo dumo.“ (Čitin Jevrejima 13:5, 6; Pon. zak. 31:6; Ps. 118:6). Kasnije, o hrišćanija valjanđe te setinen pe ko akava obećanje so o Jehova niked na ka aćhavi len. Sose? Hari palo odova so dobinđe akava lil, on valjanđe te aćhaven pe ćhera, pi buti hem avera buća kola hine len. Valjanđe te đan ko jekh aver than hem te počminen nevo životi, a odova hić na hine lokho.
7. Sose pana akana valjani te sikljova te ovel amen potpuno poverenje upro Jehova?
7 So sikljovaja? So pana hari ka ovel? Pana hari ka počmini i „bari nevolja“ hem o lošno sveto ka ovel uništimo (Mat. 24:21). Sar o hrišćanija ko prvo veko, hem amen valjani te aćhova đangavde akana hem te pripremina amen aso odova vreme (Luka 21:34-36). Đi ka trajini i bari nevolja, šaj hem amen ka našala amare ćhera hem avera buća kola isi amen. Tegani ka valjani te ovel amen potpuno poverenje so o Jehova na ka aćhavi amen. Čak hem akana, angleder te avel i bari nevolja, isi amen prilika te mothova kobor uzdajinaja amen upro Jehova. Puć tut: „Da li me odluke hem me ciljija mothovena so na uzdajinava man upro pare, nego upro Jehova kova obećini so ka brinini pe mandar?“ (1. Tim. 6:17). Naravno, amen šaj but buća te sikljova ando odova so desinđa pe e hrišćanenđe ko prvo veko. Ama, i „bari nevolja“ ka ovel but pophari ando odova so on doživinđe. Odolese, sar ka đana so te ćera ked ka počmini i bari nevolja?
ŠUN OKOLEN SO PREDVODINENA
8. Kola uputstvija o Isus dinđa pe učenikonenđe?
8 Nekobor berš palo odova so dobinđe e Pavleso lil, o hrišćanija dikhlje sar i rimsko vojska opkolinđa o Jerusalim. Odova hine znak so valjani te našen sose o Jerusalim ka ovel uništimo (Mat. 24:3; Luka 21:20, 24). Ama, kuri valjanđe te đan? O Isus phenđa lenđe: „Tegani okola kola ka oven ki Judeja neka našen ko planine“ (Luka 21:21). Uduri hine nekobor planine. Sar đanđe ki koja planina valjani te đan?
9. Sose šaj disave hrišćanija pućlje pe ki koja planina te našen? (Dikh i mapa.)
9 O hrišćanija šaj hine te našen ko Samarijska brdija, ko Galilejska brdija, ki gora Ermon, ko Livanska brdija, sar hem ko brdija ki aver strana ando Jordan. (Dikh i mapa.) Dićhilo so disave thana ko odola brdija hine bezbedna. Na primer, i diz Gamala nalazinđa pe ki jekh but ući planina ki koja hine pharo te resel pe. Odolese, disave Jevreja mislinđe so odija diz tani but bezbedno. Ama, o Rimljanija napadinđe la, uništinđe la hem but manuša kola živinđe othe mulje.b
Hine but brdija hem planine kaj o hrišćanija šaj hine te našen, ama na hine svugde bezbedno (Dikh o 9. odlomko)
10-11. (a) Sar o Jehova izgleda usmerinđa pe narodo? (Jevrejima 13:7, 17) (b) So hine sebepi odova so o hrišćanija šunđe okolen so predvodinena? (Dikh o slike.)
10 Izgleda so o Jehova usmerinđa e hrišćanen prekalo okola kola predvodinđe ki skupština. Jekh istoričar kova vićinđa pe Eusebije kasnije pisinđa kotar odova vreme. Ov phenđa so o Jehova otkrijinđa disave phralenđe ko Jerusalim so o hrišćanija valjani te ikljon andi odija diz hem te đan ki Pela, jekh diz ki Pereja. I diz Pela hine šukar than kuri o hrišćanija šaj hine te đan. Na hine dur ando Jerusalim hem hine lokho te resel pe đi olate. Isto ađahar, but manuša kola živinđe ki Pela na hine Judejcija. Odolese, on na pokušinđe te borinen pe protiv o Rimljanija. (Dikh i mapa.)
11 O hrišćanija kola našlje ko planine primeninđe e Pavleso savet te oven poslušna okolenđe „kola predvodinena“ ki skupština. (Čitin Jevrejima 13:7, 17.) Sebepi odova, e Devleso narodo preživinđa. O Jehova na aćhavđa okolen so ađićerđe „i diz koja isi la prava temeljija“, e Devleso Kraljevstvo (Jevr. 11:10).
I Pela hine bezbedno than, a na hine but dur ando Jerusalim (Dikh o 10. hem o 11. odlomko)
12-13. Sar o Jehova vodinđa pe narodo ko jekh pharo period?
12 So sikljovaja? O Jehova prekalo okola so predvodinena dela amen konkretna uputstvija. Ki Biblija isi but primerija kola mothovena sar o Jehova prekalo disave verna manuša vodinđa pe narodo ko pharo vreme (Pon. zak. 31:23; Ps. 77:20). Hem avdije jasno dikhljam so o Jehova prekalo okola so predvodinena vodini pe narodo.
13 Na primer, ked počminđa i pandemija kotar koronavirus „okola so predvodinena“ dinđe amen jasna smernice. O starešine dobinđe uputstvija sar te ićeren pe o sastankija. Nekobor masek palo odova so počminđa i pandemija, hine amen kongres ko prekalo 500 ćhibja. Amare phralja hem phenja šaj hine te dikhen o program ko internet, ki televizija ili te šunen le ko radio. Asavko kongres na hine amen niked angleder. Ko odova vreme, na ćhinavđam te dobina duhovno hrana. Sebepi odova, aćhiljam ko jekhipe. Šaj te ova sigurna so bizo obzir so ka ovel ki budućnost, o Jehova ka pomožini okolenđe kola predvodinena te anen mudra odluke. Uzo odova so isi amen poverenje ko Jehova hem so šunaja olese zapovestija, so pana ka pomožini amen te pripremina amen asi bari nevolja hem tegani te ana mudra odluke?
MOTHOVEN MANGIPE JEKH JEKHESE HEM OVEN GOSTOLJUBIVA
14. Premalo Jevrejima 13:1-3, kola osobine o hrišćanija valjanđe te mothoven angleder o Jerusalim te ovel uništimo?
14 Ked i bari nevolja ka počmini, amen ka valjani te mothova mangipe jekh jekhese sar niked angleder. Tegani, amen ka valjani te sledina o primer ando hrišćanija kola živinđe ko Jerusalim hem ki Judeja. On uvek mothovđe mangipe jekh jekhese (Jevr. 10:32-34). Ama, ko poslednja nekobor berš angleder o Jerusalim te ovel uništimo, on valjanđe čak pobuter te mothoven mangipe hem „gostoljubivost“ jekh jekhese.c (Čitin Jevrejima 13:1-3.) Đi ka trajini i bari nevolja, hem amen ka valjani sa pobuter te mothova mangipe amare phralenđe hem phenjenđe.
15. Sose o hrišćanija kola hine Jevreja valjanđe te mothoven mangipe hem gostoljubivost palo odova so našlje?
15 I rimsko vojska opkolinđa o Jerusalim hem palo odova iznenada cidinđa pe andi diz. Tegani, o hrišćanija šaj hine te našen. Ama, šaj hine te len peja samo nekobor buća (Mat. 24:17, 18). Đi putujinđe ko planine, on valjanđe te pomožinen jekhe jekhese. A ked reslje ki Pela, valjanđe te pomožinen jekh jekhese te počminen nevo životi. Bute phralenđe valjanđa habe, šeja hem than kaj te živinen. Odoleja so brininđe pe jekh jekhese, o hrišćanija šaj hine te mothoven kobor mangena jekh jekhe hem kobor tane gostoljubiva (Titu 3:14).
16. Sar mothovaja mangipe e phralenđe hem phenjenđe kolenđe valjani pomoć? (Dikh i slika.)
16 So sikljovaja? Amen mangaja amare phralen hem phenjen hem odolese pomožinaja lenđe ked valjani. Na primer, but amendar pomožinđe e phralenđe hem phenjenđe kola ulje izbeglice sebepi o maribe ili o prirodna katastrofe. On obezbedinđe lenđe buća kola valjanđe lenđe aso životi hem ohrabrinđe len hem ponodri te služinen e Jehovase. Jekh phen kotar Ukrajina, koja sebepi o maribe morandilji te mukhel po ćher, phenđa: „Amen dikhljam sar o Jehova prekalo amare phralja vodini amen hem brinini pe amendar. O phralja hine but šukar premalo amende. Pomožinđe amen đi hijam le ki Ukrajina, ki Mađarska hem akana ki Nemačka.“ Amen sarađujinaja e Jehovaja ked mothovaja gostoljubivost amare phralenđe hem brininaja amen ando odova so valjani lenđe (Posl. 19:17; 2. Kor. 1:3, 4).
E phralenđe hem e phenjenđe kola morandilje te aćhaven pe ćhera valjani amari pomoć (Dikh o 16. odlomko)
17. Sose tano akana but važno te mothova mangipe hem gostoljubivost?
17 Đi ka trajini i bari nevolja, amen ka valjani te pomožina jekh jekhese pobuter nego akana (Avak. 3:16-18). O Jehova akana sikavi amen te mothova mangipe hem gostoljubivost, odola osobine but ka valjanen amenđe ko odova vreme.
SO KA OVEL KI BUDUĆNOST?
18. Sar šaj te oponašina e hrišćanen kotar prvo veko?
18 O hrišćanija kola šunđe hem našlje ko planine, preživinđe ked o Jerusalim hine uništimo. On mukhlje i diz, ama o Jehova niked na mukhlja olen. So šaj te sikljova ando olengo primer? Amen na đanaja so sa ka ovel ki budućnost. Ama, o Isus upozorinđa amen te ova spremna hem te šuna (Luka 12:40). Isto ađahar, šaj te razmislina ando savet kova o Pavle dinđa e Jevrejenđe hem te primenina le. Uzo odova, isi amen e Jehovaso obećanje so nikas amendar na ka mukhel hem na ka aćhavi (Jevr. 13:5, 6). Odolese, hajde sare te ađićera i diz koja ka aćhol, avere lafencar e Devleso Kraljevstvo hem te uživina ko večna blagoslovija kola ov ka anel (Mat. 25:34).
ĐILI 157 Večno mir
a Ko purano vreme, ko dizja obično vladinđa o kralj. Asavki diz šaj hine te vićini pe kraljevstvo (Post. 14:2).
b Akava desinđa pe ko 67. berš ki n. e., hari angleder so o hrišćanija našlje andi Judeja hem ando Jerusalim.
c O lafija kola tane prevodime sar „phralikano mangipe“ šaj te odnosinen pe ko mangipe premalo paše rođakija. Ama, o Pavle koristinđa odola lafija te objasnini kobor but mangaja e phralen hem e phenjen ki skupština.