22. ČLANKO PROUČIBASE
ĐILI 15 Slavin e Kralje!
Kobor e Isusese hine važno e Jehovaso anav?
Me objavinđum lenđe to anav hem ponodri ka objavinav le (JOV. 17:26)
SO KA SIKLJOVA?
Ka dikha sar o Isus objavinđa, posvetinđa hem opravdinđa e Jehovaso anav.
1-2. (a) So ćerđa o Isus ki rat angleder te merel? (b) Ando kola pućiba ka vaćera ko akava članko?
KO ČETVRTAK kasno raćate, ko 14. nisan 33. berš, o Isus hine le jekh posebno večera pe apostolencar. Đanđa so o Juda pana hari ka izdajini le hem so olese dušmanija ka mučinen le hem ko krajo ka mudaren le. Odolese pali večera, ov phenđa but ohrabrujuća lafija pe apostolenđe. Ked alo o vreme sare te đan pese, o Isus phenđa jekh but važno molitva. Odija molitva tani pisimi ko Jovan 17. poglavlje.
2 Ko akava članko ka dikha, so šaj te sikljova andi Isusesi molitva. Aso so Isus molinđa pe angleder te merel? So hine lese najvažno đi hine ki phuv? Hajde te dikha o odgovor ko akala pućiba.
„OBJAVINĐUM LENĐE TO ANAV“
3. So o Isus phenđa ando Jehovaso anav hem so odova značinđa? (Jovan 17:6, 26)
3 Ki molitva o Isus phenđa: „Objavinđum lenđe to anav.“ Amen đanaja so e Isusese hine važno odova sose duj putija ponovinđa akala lafija. (Čitin Jovan 17:6, 26.) So o Isus mislinđa ked phenđa akala lafija? Da li ov manglja te phenel lenđe so e Devleso anav tano Jehova? E Isusese učenikija hine Judejcija, on đanđe so e Devleso anav tano Jehova. Odova anav ko hebrejsko deo pojavini pe skoro 7 000 putija. Odolese šaj te phena so o Isus na vaćerđa lenđe kova tano e Devleso anav, već savo tano o Jehova. Ov pomožinđa len te upoznajinen e Jehova pana pošukar, avere lafencar te đanen koja tani olesi namera e phuvjaja, so ćerđa, so ka ćerel hem kola tane olese osobine. Samo o Isus najšukar đanđa savo tano o Jehova.
4-5. (a) Sar šaj nekaso anav te ovel amenđe pana považno? Vaćer jekh primer. (b) Sar e Isusese učenikija upoznajinđe e Jehova pana pošukar?
4 Aće jekh primer. Zamislin so jekh starešina andi ti skupština vićini pe David hem soj tano hirurg. Tu beršencar đaneja le. Ama, jekh dive to životi tano ki opasnost hem valjani tuće doktori. Tu sig posig đeljan ki bolnica kaj akava phral ćerela buti hem ov spasinđa to životi. Tu akana poviše mangeja odole phrale nego angleder hem ked šuneja oleso anav ki godi avela tuće odova so ov ćerđa tuće. O David više nane samo to starešina, nego hem hirurg kova spasinđa to životi.
5 Ko slično način, e Isusese učenikija već đanđe so o Devel vićini pe Jehova. Ama, odova anav ulo lenđe pana považno sose o Isus pomožinđa len te upoznajinen le pošukar. Sose šaj te phena odova? Odolese so o Isus ko sa oponašinđa pe Dade. O apostolija pana pošukar upoznajinđe e Jehova ked šunđe sar o Isus sikavđa hem ked dikhlje sar ponašinđa pe premalo avera (Jov. 14:9; 17:3).
„SEBEPI TO ANAV, KOVA DINĐAN MAN“
6. Ko kova način o Jehova dinđa e Isusese po anav? (Jovan 17:11, 12)
6 O Isus molinđa pe aso pe učenikija ađahar so phenđa: „Arakh len sebepi to anav kova dinđan man“ (Čitin Jovan 17:11, 12.) Da li odova značini so o Isus akana vićini pe Jehova? Na. Zapazin so o Isus ki molitva phenđa so odova tano e Jehovaso anav. Znači našti ov te vićini pe Jehova. Ko so o Isus mislinđa ked phenđa so o Devel dinđa le po anav? Najangleder, o Isus predstavinđa e Jehova hem vaćerđa ko oleso anav. Ov alo ko pe Dadeso anav hem ćerđa čudija ko odova anav (Jov. 5:43; 10:25). Oleso anav značini „o Jehova tano spasenje“. Znači, e Isuseso anav tano povezimo e Jehovase anaveja.
7. Sose o Isus šaj hine te vaćeri ko Jehovaso anav? Vaćer jekh primer.
7 Te šaj te haljova sose o Isus šaj hine te vaćeri ko Jehovaso anav, razmislin ando akava primer. Odolese so jekh ambasadori predstavini jekhe vladare, ov šaj te vaćeri ko oleso anav. Sebepi odova, ked o ambasadori vaćeri, ov isi le isto autoritet sar o vladari. Isto ađahar, o Isus predstavinđa e Jehova hem vaćerđa e manušenđe ko oleso anav (Mat. 21:9; Luka 13:35).
8. Sose o Jehova phenđa so o Isus akharđa oleso anav čak hem angleder te avel ki phuv? (Izlazak 23:20, 21)
8 Ki Biblija e Isusese phenela pe soj tano Lafi odolese so o Jehova prekalo leste phenđa e anđelenđe hem e manušenđe pe lafija hem uputstvija (Jov. 1:1-3). O Isus verovatno hine o anđeo kole o Jehova bićhalđa te brinini pe ando Izraelcija ki pustinja. Ked phenđa e Izraelcenđe te šunen odole anđele, o Jehova phenđa: „Ov akhari mo anav.“a (Čitin Izlazak 23:20, 21.) O Jehova phenđa odova sose o Isus vaćerđa ko oleso anav hem sose najangleder ov opravdinđa hem posvetinđa pe Dadeso anav.
„MO DAD, PROSLAVIN TO ANAV“
9. Kobor e Jehovaso anav hine važno e Isusese? Objasnin.
9 Sar so đi akana vaćerđam, hem angleder te avel ki phuv, e Isusese hine but važno e Jehovaso anav. Ked hine ki phuv, ko sa odova so ćerđa mothovđa kobor hine lese važno e Jehovaso anav. Ko krajo andi pi služba, o Isus phenđa: „Mo dad, proslavin to anav.“ Kotar nebo odmah šundilo olese Dadeso glaso kova phenđa: „Proslavinđum le hem palem ka proslavinav le“ (Jov. 12:28).
10-11. (a) Sar o Isus proslavinđa e Jehovaso anav? (Dikh i slika.) (b) Sose e Jehovaso anav valjani te posvetini pe hem te opravdini pe?
10 Isto ađahar, hem o Isus proslavinđa pe Dadeso anav. Sar? Ađahar so vaćerđa ando olese šukar osobine hem ando šukar buća kola ćerđa. Ama, ov ćerđa pana diso. E Jehovaso anav valjanđa te ovel posvetimo hem opravdimo.b O Isus mothovđa kobor tano odova važno ked pe učenikonen sikavđa sar te molinen pe. Ov phenđa: „Amaro dad kova hijan ko nebo, nek svetini pe to anav“ (Mat. 6:9).
11 Sose e Jehovaso anav valjani te posvetini pe hem te opravdini pe? Odolese so ko edensko vrt o Satana, o Beng, vaćerđa hovajba ando Jehova. O Beng phenđa so o Jehova hovavi hem so garavi diso šukar ando Adam hem andi Eva (Post. 3:1-5). Isto ađahar, phenđa so e Jehovaso način sar ćerela o buća nane ispravno. E Satanase optužbe direktno napadinđe e Jehova. Kasnije, ko vreme ked živinđa o Jov, o Satana phenđa so sa okola kola služinena e Jehovase ćerena odova samo sose dobinena diso olestar. Ov pana phenđa so o manuša ka ćhinaven te služinen e Jehovase ked ka ovel len pharipa sose na mangena le ando vilo (Jov 1:9-11; 2:4). Valjanđa te nakhel vreme te mothovi pe ko hovavi, o Jehova ili o Satana.
O Isus sikavđa pe učenikonen kobor tano važno te posvetini pe e Devleso anav (Dikh o 10. odlomko)
„DAVA MO ŽIVOTI“
12. So o Isus hine spremno te ćerel odolese so manglja e Jehovaso anav?
12 Odolese so manglja e Jehova, o Isus dinđa sa pestar te posvetini hem te opravdini oleso anav. Ov phenđa: „Dava mo životi“ (Jov. 10:17, 18). Ov hine spremno čak hem te merel sebepi e Jehovaso anav.c O prva manuša, o Adam hem i Eva, irinđe po dumo e Jehovase hem đelje ki Satanasi strana. Ama, o Isus hine spremno te avel ki phuv hem te dokažini so mangela e Jehova. Ov ćerđa odova ađahar so hine lese poslušno ko sa (Jevr. 4:15; 5:7-10). O Isus aćhilo verno sa đi na mulo ko mučeničko stubo (Jevr. 12:2). Ađahar dokažinđa so mangela e Jehova hem oleso anav.
13. Sose o Isus hine najšukar osoba koja šaj hine te mothovi so o Satana hovavi? (Dikh i slika.)
13 Sa odova so o Isus ćerđa mothovđa so o Satana hovavi, a na o Jehova (Jov. 8:44). O Isus đanđa e Jehova pošukar andi bilo koja aver osoba. Ako bi ovela tačno bilo so ando odova so o Satana phenđa ando Jehova, o Isus bi odova đanela. Ama, ov hine odlučno te branini e Jehovaso anav. Čak hem ked dićhilo so o Jehova aćhavđa le, o Isus hine spremno te merel hem na irinđa po dumo pe Dadese (Mat. 27:46).d
Sa so o Isus ćerđa mothovđa so o Satana hovavi, a na o Jehova (Dikh o 13. odlomko)
„ĐI O KRAJO ĆERĐUM I BUTI KOJA DINĐAN MAN“
14. Sar o Jehova nagradinđa e Isuse odolese so aćhilo lese verno?
14 Angleder te merel, o Isus molinđa pe e Jehovase hem tegani phenđa: „Đi o krajo ćerđum i buti koja dinđan man.“ Ov verujinđa so o Jehova ka nagradini le sose aćhilo lese verno (Jov. 17:4, 5). O Isus hine le razlog te verujini pe Dadese. O Jehova na mukhlja le te aćhol ko grobo (Dela 2:23, 24). Ov uskrsninđa le hem dinđa le jekh baro položaj ko nebo (Fil. 2:8, 9). Ko krajo, o Isus počminđa te vladini sar Kralj ko Devleso Kraljevstvo. So ka ćerel odova Kraljevstvo? O Isus dinđa amen odgovor ked sikavđa pe učenikonen sar te molinen pe. Ov phenđa: „Neka avel to Kraljevstvo, nek ovel ti volja, sar ko nebo ađahar hem ki phuv“ (Mat. 6:10).
15. So o Isus pana hari ka ćerel?
15 Pana hari, o Isus ka borini pe protiv e Devlese dušmanija hem ka uništini e lošna manušen ko Armagedon (Otkr. 16:14, 16; 19:11-16). Hari palo odova, ov ka fordel e Satana ko „bezdan“ kuri ka ovel phanlo hem na ka šaj ništa te ćerel (Otkr. 20:1-3). Palo odova, o Isus ka vladini hiljada berš. Ka anel mir ki phuv hem ka pomožini e manušenđe te oven savršena. Isto ađahar, ov ka uskrsnini e mulen. Celo phuv ka ovel raj hem ađahar e Jehovasi namera ka ispunini pe (Otkr. 21:1-4).
16. Sar ka ovel ki phuv pali Hiljadaberšengi vladavina?
16 Savo ka ovel o životi pali Hiljadaberšengi vladavina? O greh hem i nesavršenost više na ka oven. E manušenđe više na ka valjani otkupnina te šaj olenge grehija te oven oprostime. Isto ađahar, na ka valjani o pomazanikija te oven olenge sveštenikija niti o Isus te ovel olengo Prvosvešteniko te šaj te oven paše e Jehovaja. A o poslednjo dušmani, o meribe ka ovel uništimo. O grobija ka oven ćuće. O mulje ka uskrsninen hem sare ka oven savršena (1. Kor. 15:25, 26).
17-18. (a) So ka desini pe pali Hiljadaberšengi vladavina? (b) So o Isus ka ćerel ked ka završini pe i Hiljadaberšengi vladavina? (1. Korinćanima 15:24, 28; dikh i slika.)
17 So pana ka ovel pali Hiljadaberšengi vladavina? Ka desini pe diso but posebno. Niko više na ka sumnjini ko odova so o Jehova tano sveto hem pravedno Devel. Sar odova? Ko edensko vrt o Satana phenđa so o Jehova hovavi hem so na vladini upro manuša ando mangipe. Kotar odova vreme, but manuša kola služinđe e Jehovase but putija mothovđe soj tano o Jehova pravedno Devel. Pali Hiljadaberšengi vladavina, e Jehovaso anav ka ovel opravdimo. Ov ka dokažini soj tano Dad kova but mangela amen.
18 Pali Hiljadaberšengi vladavina, sare ka đanen so sa odova so o Satana vaćerđa protiv o Jehova tano hovajbe. So ka ćerel o Isus? Da li ka ovel sar o Satana hem ka pobunini pe protiv o Jehova? Na. (Čitin 1. Korinćanima 15:24, 28.) Ov ka irini o Kraljevstvo pe Dadese hem ka podložini pe e Jehovase sar pe Vladarese. Ov ka ćerel odova sose mangela e Jehova.
Ko krajo andi Hiljadaberšengi vladavina, o Isus spremno irini o Kraljevstvo e Jehovase (Dikh o 18. odlomko)
19. Kobor e Isusese tano važno e Jehovaso anav?
19 Nane čudno so o Jehova hine spremno te del e Isusese po anav. O Isus ko savršeno način mothovđa savo tano oleso Dad. Odolese, so šaj te phena, kobor e Isusese tano važno e Jehovaso anav? Odova tano olese najvažno kotar sa! Ov hine spremno te merel aso odova anav, a pali Hiljadaberšengi vladavina ka ovel spremno te irini pe Dadese sa so dobinđa olestar. Sar šaj amen te oponašina e Isuse? O odgovor ko akava pućibe ka dikha ko aver članko.
ĐILI 16 Te hvalina e Jehova hem olese Ćhave, e Kralje
a Disavo puti, o anđelija vaćerđe ko Jehovaso anav ked prenosinđe e manušenđe olese lafija. Odolese disavo puti ki Biblija pisini so o Jehova vaćeri, iako u stvari o anđeo vaćeri ko oleso than (Post. 18:1-33). Iako ki Biblija pisini so o Mojsije dobinđa o Zakon ando Jehova, avera stihija mothovena so o Jehova dinđa e Izraelcenđe o Zakon prekalo anđelija (Lev. 27:34; Dela 7:38, 53; Gal. 3:19; Jevr. 2:2-4).
b OBJASNIME LAFIJA: Te „posvetina“ značini te dikha upro diso sar sveto, te mothova čast hem hor poštovanje. Te „opravdina“ značini te dokažina soj tano neko u pravu ked avera vaćerena hovajbe olestar.
c Isto ađahar, e Isuseso meribe omogućinđa e manušenđe te dobinen o večno životi.
d Dikh o „Pućibe ando čitaocija“ ki Stražarsko kula, kotar april 2021. berš, str. 30-31.