Chapitre Oko
Buku ti Daniel na Mo
MBENI gbia ti ngangu mingi aye ti fâ awandara ti royaume ti lo teti ala lingbi pepe ti hinga na ti fa nda ti suma ti dongo bê so lo ba. A bi apendere-koli ota so ake ti voro mbeni yanda so ayo na nduzu na yâ mbeni four so aza ngangu mingi, ye oko, ala kui pepe. Na ngoi ti mbeni matanga, azo ngbangbo mingi aba mbeni maboko so ayeke sû atene ti ndima na tele ti da ti gbia. Ambeni wagbengo lingo ti sioni asala si abi mbeni kangba koli na yâ dû ti abamara, me lo sigigi na ye oko asala lo pepe. Mbeni prophète ti Nzapa aba na yâ ye tongana suma anyama osio, na nda ti ala ayeke sala ande ye na yâ ti angu saki mingi so ayeke ga.
2 Atene so ayeke gi ambeni tondo so awara na yâ buku ti Daniel so ayeke na yâ Mbeti ti Nzapa. A yeke kota ye ti tene amanda ni nzoni? Ye ti nzoni wa ngbele buku so alingbi ti sala na ngoi ti e? Ngbanga ti nyen a lingbi e bi bê na ndo aye so asi ahon ngu 2 600 awe?
DANIEL—MBENI NGBELE BUKU TETI ANGOI TI FADESO
3 Kota mbage ti buku ti Daniel agboto lë na ndo kota li ti tene ti komandema ti sese kue, mbeni tene so agbu bê ti azo laso. Azo mingi ayeke yeda so e duti na ngoi ti ngangu mingi. Lâ na lâ, ambeti-sango ayeke tuku na mê ti e atene ti vundu so adabe e so azo ayeke lï na yâ ti mbeni potopoto ti angangu kpale, atä aguengo na li ni mingi na yâ senda-ye nga na senda-kode.
4 Gbu li ti mo dä kete si: Zo atambela na lë ti nze awe, me na akodoro mingi lo lingbi pepe ti tambela na siriri na ndo alege na sese ti lo. Lo lingbi ti zia afini masini nde nde ti mu maboko na lo na yâ ti da, me lo lingbi pepe ti kanga lege na asewa mingi so akangbi tele. Na lo wara lege ti sigigi na mbeni ngoi ti asango, me lo lingbi pepe ti fa na azo ti duti beoko na yâ siriri. Hugh Thomas, wafango tene ti mbaï, asû mbeni lâ na mbeti: “Mungo ndo ti hingango ye na fango ye amanda na azo ye mingi pepe na ndo ngangu ti kanga nzala ti tele nga lege ti duti na ambeni zo.”
5 Ti leke mbeni ye so ayeke na lege ni kete na yâ kodoro, azo aleke tele ti ala na lege ti amara ti ngorogbia nde nde. Ye oko, mbeni oko ague nde pepe na tâ tene ti Gbia Salomon so: “Zo akomande mba ti lo teti sioni ti lo.” (Zo-ti-fa-tene 4:1; 8:9, NW) Biani, ambeni mokonzi ayeke na nzoni bibe. Ye oko, mbeni gbia, wala président, wala sio mokonzi alingbi ti lungula biaku pepe kobela na kui. Mbeni zo oko alingbi pepe ti kiri sese ti e na Paradis so Nzapa aye giriri ti tene a duti ni.
6 Ye oko, Wasalango zo ayeke ndulu na lo yeke na ngangu ti sala mara ti aye tongaso. Lo hunda pepe ti tene angorogbia ti azo amu lege na lo ti sala ye so lo leke ti sala, teti na lë ti lo “amara ayeke tongana lë ti ngu oko na yâ seau; biani lo ba ala tongana kete pupu-sese na ndo kilo.” (Isaïe 40:15, NW) Biani, Jéhovah ayeke Kota Gbia na Mokonzi ti ndagigi. Tongaso, ngangu ti komande ti lo ayeke kota mingi ahon ti angorogbia ti azo. A yeke Royaume ti Nzapa si ayeke mu ande ndo ti angorogbia kue ti azo, teti nzoni ti lakue lakue ti azo. Peut-être a fa tene so polele mingi ahon gi na yâ buku ti Daniel.
DANIEL—LO SO NZAPA ANDOYE LO MINGI
7 Jéhovah Nzapa ayeke giriri na kota ndoye teti Daniel, so asala kusala tongana prophète ti lo teti ngu mingi. Biani, ange ti Nzapa afa Daniel tongana mbeni zo so ‘ndoye mingi ayeke teti lo.’ (Daniel 9:23) Na Hébreu ti giriri tene so akiri pekoni na “zo so ndoye mingi ayeke teti lo” alingbi ti tene “zo so andoye lo mingi,” “so aye tene ti lo mingi,” même zo “so aye lo ahon ambeni.” Daniel ayeke giriri na kota ngele mingi na lë ti Nzapa.
8 Zia e sala tene kete na ndo dutingo so ayeke nde ti prophète so andoye lo mingi. Na ngu 618 K.N.E., Gbia ti Babylone, Neboukadnetsar, ase kando na tele ti Jérusalem. (Daniel 1:1) Ngoi kete na pekoni, ague na ambeni pendere Juif so ahinga mbeti mingi na ngba na Babylone. Daniel ayeke giriri na popo ti ala. Na ngoi ni so, a lingbi ti tene so lo de maseka.
9 Daniel na amba ti lo, Hanania, Mishaël, na Azaria ayeke la ni na popo ti aHébreu so asoro ala ti manda ye teti ngu ota na yâ “tene ti mbeti ti azo ti Chaldée, na yanga ti azo ti Chaldée nga.” (Daniel 1:3, 4) Ambeni wagingo nda ti ye atene a yeke la ni pepe gi senge mandango mbeni yanga ti kodoro. Na tapande, wafango ye Carl Keil atene: “A yeke fa ye na Daniel nga na amba ti lo na yâ ti ndara ti aprêtre na ti akota wandara ti Chaldée, so afa na yâ a-ekole ti Babylone.” Tongaso a fa na Daniel na amba ti lo mbeni ye so ayeke nde teti sala kusala na yâ ti ngorogbia.
10 Dutingo ti Daniel na amba ti lo agbian kue biani! Na sese ti Juda, ala yeke giriri na popo ti awavorongo Jéhovah. Fadeso ala duti na popo ti azo so avoro anzapa na anzapa-wali ti apande. Ye oko, apendere so, Daniel, Hanania, Mishaël na Azaria asala mbito pepe. Ala leke na bê ti ala kue—atä kpale so atara mabe ti ala—ti ngbâ lakue be-ta-zo na yâ tâ lege ti vorongo.
11 Ti sala ni ayeke duti ande kete ye pepe. Gbia Neboukadnetsar ayeke kpengba wavorongo Mardouk, kota nzapa ti Babylone. Ngoi na ngoi mbeni wavorongo Jéhovah alingbi oko pepe ti yeda na ye so gbia ni ahunda. (Ti wara mbeni tapande, ba Daniel 3:1-7.) Ye oko, Daniel na amba ti lo ayeke na fango lege ti Jéhovah so ayeke mbilimbili-kue. Na yâ ngu ota so afa ye na ala, Nzapa ahiri deba nzoni na ndo ala na mungo na ala ‘ndara ti hinga ye, ti hinga mbeti mingi, na ndara.’ Na ndo ni, amu ngangu na Daniel ti hinga nda ti ye kue so aba tongana suma nga na asuma. Na pekoni, tongana gbia ahunda ye na apendere-koli osio so, lo ba so ala ‘yeke nzoni ahon azo ti nganga na azo ti yorö kue so ayeke na royaume ti lo kue, ala hon ala lege bale oko.’—Daniel 1:17, 20.
FANGO ATOKUA TI NZAPA
12 Na yâ angu kue so lo yeke na Babylone, Daniel asala kusala tongana watokua ti Nzapa na tele ti azo tongana aGbia Neboukadnetsar na Belshatsar. A mu na Daniel mbeni kota kusala ti sala. Jéhovah amu lege na Neboukadnetsar ti futi Jérusalem, Lo sala si lo ga ye ti kusala ti Lo. Na pekoni, fade a yeke futi nga Babylone. Biani, buku ti Daniel asepela Jéhovah Nzapa tongana Lo Ti Nduzu Ahon Kue nga tongana Mokonzi na yâ “royaume ti azo.”—Daniel 4:17.
13 Daniel angbâ ti sala kusala na yangbo ti gbia teti ngu bale mbasambala, juska na tingo ti Babylone. Lo ba nga aJuif mingi so akiri na kodoro ti ala na ngu 537 K.N.E., atä so Mbeti ti Nzapa atene pepe so lo gue na ala. Lo sala kusala mingi juska ngu ota ni ti komandema ti Gbia Cyrus, walekengo gere ti Kodoro-togbia ti Perse. A si na ngoi so, ngu ti Daniel alingbi ti ga ndulu na ngbangbo oko!
14 Na peko ti tingo ti Babylone, Daniel asû na mbeti aye ti kota ahon so asi na fini ti lo. Fadeso mbeti ti lo ayeke mbeni kota mbage ti Mbeti ti Nzapa ti Nzoni-Kue na a hinga ni na iri ti buku ti Daniel. Ye oko, ngbanga ti nyen a lingbi e bi bê ti e na ngbele mbeti so?
MBAGE USE, TOKUA OKO
15 Buku ti Daniel so ayeke nde ayeke na mbage use na yâ ni so atambela nde nde—oko ayeke fango peko ti aye so asi, mbeni ayeke prophétie. Ambage use so kue ti buku ti Daniel alingbi ti kpengba mabe ti e. Tongana nyen? Mbage so ayeke fango peko ti aye so asi—so ayeke na popo ti ambage ti Bible so ayeke na wâ mingi—afa na e so Jéhovah Nzapa ayeke bata na ahiri deba nzoni na ndo ala so aduti lakue be-biani na lo. Daniel na amba ti lo ota angbâ giriri ti luti ngangu atä na gbele atara so aye ti lungula fini ti ala. Laso, ala kue so aye ti ngbâ be-biani na Jéhovah ayeke kpengba tele ti ala na bingo bê nzoni na ndo tapande ti ala.
16 Ambage ti buku ti Daniel so andu prophétie akpengba mabe na fango na gigi so Jéhovah ahinga lege ti tambela ti mbaï ngu ngbangbo mingi—nga ngu saki mingi—kozoni. Na tapande, Daniel afa anzene nzene tene na ndo londongo na tingo ti angangu ti komande sese kue, a to nda ni na ngoi ti ngbele Babylone ti si “na lâ ti nda ni.” (Daniel 12:4) Daniel agboto lë ti e na ndo Royaume ti Nzapa so ayeke na maboko ti Gbia so Lo hiri lo nga na afon lo “azo ti be-vulü,” lo fa ni tongana ngorogbia so ayeke ngbâ teti lakue lakue. Ngorogbia so ayeke sala si ye kue so Jéhovah aleke teti sese ti e aga tâ tene na fade a ga na hiringo deba nzoni na ndo ala kue so aye ti sala na Nzapa.—Daniel 2:44; 7:13, 14, 22.
17 Ye ti nzoni ayeke so, Jéhovah abata hingango ye na ndo ti aye so ayeke si ande gi teti lo mveni pepe. Nde na so, lo yeke ‘Lo so afa tene ti lingo na gigi.’ (Daniel 2:28) Tongana e ba gango tâ tene ti aprophétie so ayeke na yâ buku ti Daniel, fade a kiri akpengba mabe ti e na yâ azendo ti Nzapa. Fade mabe ti e akiri akpengba na ndo tene so Nzapa ayeke sala si ye so lo leke na bê ti lo ti sala ayeke ga ande tâ tene tâ na ngoi ni nga na mbilimbili lege so lo soro.
18 Azo kue so amanda buku ti Daniel na bê so ayeke ndulu ti yeda na tene ni ayeke maï na lege ti mabe. Ye oko, kozo ti gi nda ti buku so mbilimbili, a lingbi e ba tongana atene ti yâ ni ayeke na lege ni. Ambeni wakasango ndo ake buku ti Daniel, ala tene a sû aprophétie ti lo na mbeti na peko ti so aye ni aga tâ tene awe. Tene ti awadengo kite so ayeke na lege ni? Chapitre ti peko ayeke kiri na hundango tene so.
MO MANDA NYEN?
• Ngbanga ti nyen Daniel ayeke mbeni buku teti ngoi ti fadeso?
• Tongana nyen si Daniel na amba ti lo alï na yâ kusala ti ngorogbia ti Babylone?
• A mu na Daniel kota kusala wa na Babylone?
• Ngbanga ti nyen a lingbi e bi bê ti e na prophétie ti Daniel?
[Ahundango Tene ti Manda na Ye]
1, 2. (a) Fa ambeni ye so ayeke si lakue lakue pepe so ayeke na yâ buku ti Daniel. (b) Na ngoi ti laso, ahundango tene wa alondo na lege ti buku ti Daniel?
3, 4. Ngbanga ti nyen azo mingi agi bê ti ala, na lege ni, na ndo gigi ti kekereke ti azo?
5. Fani mingi, ye ti peko ti komandema ti azo ayeke nyen?
6. Ngbanga ti nyen Jéhovah ahunda pepe angorogbia ti azo ti yeda na lo si lo sala ti tene ye so bê ti lo aye aga tâ tene?
7. Daniel ayeke giriri zo wa, na Jéhovah aba lo tongana nyen?
8. Tongana nyen si Daniel aga ti duti na Babylone?
9. Mandango ye wa Daniel na amba ti lo aHébreu awara ni?
10, 11. Akpale wa ayeke la ni na gbele Daniel na amba ti lo, na maboko wa Jéhovah amu na ala?
12. Kota kusala wa amu giriri na Daniel?
13, 14. Daniel asala nyen na peko ti tingo ti Babylone?
15. (a) Ambage use wa ayeke na yâ buku ti Daniel? (b) Ye ti nzoni wa e wara na mbage ni so afa peko ti aye so asi?
16. Ye wa e manda na mbage ti buku ti Daniel so afa tene ti aprophétie?
17, 18. (a) Tongana nyen si bango mbilimbili buku ti Daniel ayeke kpengba mabe ti e? (b) A lingbi e ba tene wa kozoni si e manda buku ti prophétie so?
[Foto so amu lembeti 4 kue]
[Foto so amu lembeti 11 kue]