Zo wa si alingbi ti hinga ye so ayeke si ande kekereke?
“Mbi yeke Nzapa . . . Mbi so Mbi lingbi fa nda ti ye na lâ ni so ye ni akomanse; na lâ ti giriri, Mbi fa tënë ti ye so ade asi pëpe.”—Esaïe 46:9, 10.
E YEKE laso na yâ ti mbeni ngoi so aye ayeke tambela kirikiri; awagingo nda ti ye ayeke manda ye na ndo ti ngangu so azo asara ândö nga laso ti mû lege na ala ti hinga ye so ayeke si kekereke. A yeke azo ti gingo nda ti ye na ndo ti poroso, na ndo ti konomi nga na ndo ti sarango ye ti azo na popo ti ala. Teti so ambeni zo ayeke na kota nzara ti hinga ye so ayeke ku ala kekereke, a sara si ala gi ti bâ lege so atongoro ayeke tambela na lê ti nduzu wala ala sara aye ti yorö ti mû lege na ala ti hinga ni. Fani mingi, bê ti azo so anze ndali ti so aye ni so amû lege pëpe na ala ti hinga ni. Zo alingbi pëpe ti hinga ye so ayeke si ande na sese so, na sewa ti e nga na e oko oko kue? Na nda ni, mbeni zo alingbi biani ti fa ye so ayeke si ande kekereke?
Na yâ ti tënë so Nzapa ti Ngangu Ahon Kue, Jéhovah, atene na prophète Esaïe, na so e bâ na tongo nda ti article so, lo fa ngangu so lo yeke na ni ti fa kozoni ye so ayeke si ande kekereke. Na lege ti Esaïe, Nzapa afa kozoni awe so fade lo yeke zi azo ti Israël ti giriri na ngbâa na Babylone nga so fade ala yeke kiri ti leke Jérusalem nga na temple ni. Prophétie so aga tâ tënë biani? Ngu 200 tongaso kozoni, Esaïe afa tâ iri ti zo so ayeke hon ande Babylone na ngangu; iri ti lo ayeke Cyrus. Na ndo ni, Esaïe afa tâ nzoni mingi kode ti bira ti Cyrus: lo yeke sara ande si Ngu ti Euphrate so abata gbata ni asua na mbeni ndo nde. Esaïe afa même kozoni so sân ti hinga ni, azo ti Babylone ayeke zia ande yanga ti gbagba ni na zingo ni na ngoi ti gango ti Cyrus, na tongaso a yeke duti ande ngangu na lo pëpe ti mû gbata ni.—Esaïe 44:24–45:7.
Nde na Nzapa, zo alingbi pëpe ti hinga ye so ayeke si kekereke. Gbia Salomon so ayeke na ndara mingi atene: “Yä iri ti mo mveni tënë ti kekereke pëpe, teti mo hinga pëpe ye so fade lâ oko adü.” (aProverbe 27:1). Tënë so angbâ lakue tâ tënë. Zo alingbi pëpe ti hinga ye so ayeke si ande na lo. Nyen la asara si Nzapa ayeke ti lo nde? Lo hinga tâ nzoni mingi aye kue so lo créé, so na popo ni a yeke wara sarango ye ti tere ti zo nga na aye so lo yeke nduru ti sara. Tongana Nzapa aye, lo lingbi ti fa kozoni tongana nyen zo oko oko nga na amara ayeke sara ande ye. Na ndo ni, lo lingbi ti sara si aye so asi asi tongana ti so bê ti lo aye. Tongana lo fa kozoni na lege ti aprophète ti lo so mbeni ye ayeke si ande, lo ga lo so “Lo sara si tënë ti boi ti Lo aga tâ tënë, na Lo sara ye so awakua ti Lo afa tënë ni kozoni”. (Esaïe 44:26). Gi Jéhovah Nzapa oko alingbi biani ti tene tënë so.
Esaïe aduti na fini ngu 700 tongaso kozoni na Jésus, Messie ni. Ye oko, Esaïe atene aprophétie na ndo ti gango ti Messie. Me, a to nda ni na ngu 1700 tongaso, ambeni zo atene so mbeti ti Esaïe ayeke mbeti ti prophétie pëpe. Ala tene so mbeti ti Esaïe afa kozoni pëpe ye so ayeke si ande me a sû ni na pekoni so aye ni asi awe, so ti tene mbeni zo asû gi peko ti aye so asi awe. Tënë so ayeke tâ tënë? Na ngu 1947, a wara mbeni copie ti mbeti ti Esaïe legeoko na ambeni ngbene rouleau na yâ ti dû ti tênë so ayeke nduru na Kota Ngu ti Ingo Mingi. Azo ti gingo nda ti atënë ti Bible abâ so a sara copie so ahon ngu ngbangbo oko kozoni si a dü Messie, wala Christ so a fa tënë ti lo kozoni awe. Biani, Bible afa kozoni awe ye so ayeke si ande.
Esaïe nga na ambeni zo so asû Bible alingbi pëpe ti luti gi na ndo ti ndara ti ala wani ti fa aye so ayeke si ande kekereke. Ahon ti sara tongaso, ala ‘sara tënë so alondo na Nzapa tongana Yingo Vulu ahon na ala.’ (2 Pierre 1:21). Na yâ ti a-article ti peko, e yeke luti ande na ndo ti ambeni nzene nzene ye so Esaïe afa kozoni awe na ndo ti fini ti Jésus. Na pekoni, e yeke bâ aye so Jésus na adisciple ti lo afa kozoni awe, so ayeke si na ngoi ti e laso nga na yâ ti angoi so ayeke ga.