Ambeti ndali ti Mbeti ti bungbi: Kusala ti e nga na gigi ti e
Yenga ti 1-7 juin
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | GENÈSE 44-45
“Joseph apardonné aita ti lo”
(Genèse 44:1, 2) Na pekoni, lo mû yanga na koli so ayeke bâ ndo na ndö ti da ti lo, lo tene: “Tuku kobe asi yâ ti asac ti akoli so alingbi na ti so ala lingbi ti yô, na mo zia nginza ti zo oko oko na yâ ti sac ti lo. 2 Me mo zia kopo ti mbi, kopo ti argent so, na yâ ti sac ti tanga ti ala ni nga na nginza ti lo ti vongo na alê ti kobe.” Tongaso, lo sara tongana ti so Joseph atene.
“Mbi yeke na place ti Nzapa?”
Na pekoni, Joseph asara mbeni kûkû. Lo hunda ti tene a tomba peko ti aita ti lo ni, a gbu ala, na tenengo so ala nzi kopo ti lo. Na peko ti so a wara kopo ni na yâ ti sac ti Benjamin, a mû ala kue a ga na ala na devant ti Joseph. Ge la fadeso ande Joseph ayeke hinga wala aita ti lo ni achangé awe wala pëpe. Juda la asara lani tënë na iri ti ala kue. Lo hunda ti tene a sara nzoni bê na ala, na tenengo même so ala, atanga ti molenge ni 11 kue, alingbi ti ga ngbâa ge na Égypte. Joseph atene na ala so ayeke gi Benjamin lo oko la adoit ti ga ngbâa na Égypte, me ala atanga ni kue adoit ti kiri na kodoro ti ala.—Genèse 44:2-17.
Juda angbâ asara mbeni tënë so apusu zo ti bâ mawa ti zo, lo tene: “Gi lo oko la lo ngbâ na yâ ti mama ti lo, na babâ ti lo aye lo mingi.” Atënë so adoit lani ti ndu bê ti Joseph mingi. Joseph la ayeke kozo molenge so Rachel adü, na Jacob aye lani Rachel ni mingi. Rachel akui lani na ngoi so lo dü Benjamin. Legeoko tongana Babâ ti lo, Joseph angbâ ti rappelé na Rachel, so ayeke mama ti lo. Peut-être a yeke ye so la asara si Joseph aye lani Benjamin mingi so.—Genèse 35:18-20; 44:20, FD.
Juda avoro yanga na Joseph ti tene lo sara si Benjamin aga ngbâa ape. Lo hunda même ti tene lo la lo ga ngbâa na place ti Benjamin. Na pekoni, lo hunzi tënë ti lo na mbeni dema so asara zo mawa, lo tene: “Fade mbi kiri na babâ ti mbi tongana nyen? tongana molenge so ayeke na mbi pëpe, si mbi lingbi bâ sioye so aga na ndo babâ ti mbi pëpe.” (Genèse 44:18-34). Ge la fadeso, lo fa biani so lo changé awe. Lo fa gi pëpe so lo changé bango ndo ti lo, me lo fa nga so lo hinga ti zia tere ti lo na place ti zo, lo yeke pensé gi na lo wani ape nga lo hinga ti bâ mawa ti zo.
Joseph apeut ti kanga bê ti lo encore ape. Lo ye ti fa na gigi ye so ayeke na yâ ti bê ti lo si lo yeke kanga ndo ni so. Ni la, lo tomba azo ti kua ti lo kue na gigi. Na pekoni, lo toto ngangu juska azo so ayeke na yâ ti yangbo ti Pharaon kue amä go ti lo. Na nda ni, lo fa tere ti lo na ala, lo tene: “Mbi yeke Joseph, ita ti i.” Lo su ngbangba ti aita ti lo ni, so li ti ala akpe kue, na lo pardonné ala na bê ti lo kue ndali aye ti sioni kue so ala sara lani na lo (Genèse 45:1-15). Joseph asara ye tongana ti Jéhovah so ayeke pardonné zo na bê ti lo kue (Psaume 86:5). Mo kue mo yeke sara ka tongaso?
(Genèse 44:33, 34) Pardon, wa ti mbi, zia mbi ga ngbâa ti mo na place ti molenge ni, tongaso si lo na aita ti lo akiri. 34 Mbi yeke kiri na ndo ti babâ ti mbi sân molenge ni na terê ti mbi tongana nyen? Ye ti vundu so ayeke si ande na babâ ti mbi, mbi ye ti bâ ni pëpe.”
(Genèse 45:4, 5) Tongaso, Joseph atene na aita ti lo, atene: “Pardon, ala ga na terê ti mbi.” Ala gue na terê ti lo. Lo tene: “Mbi ita ti ala Joseph la, mbi so ala kä mbi na azo ti Égypte. 5 Me zia bê ti ala ason pëpe nga zia ala bi tënë na li ti mba pëpe ngbanga ti so ala kä mbi ge; a yeke ti bata ala na fini la Nzapa atokua mbi kozo ti ala.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
(Genèse 44:13) Tongaso, ala suru bongo na terê ti ala; zo oko oko akiri akanga kungba ti lo na ndö ti kororo ti lo na ala kiri na yâ ti gbata ni.
it-1 l. 606
Tongana mbeni zo asuru bongo na terê ti lo
Na yâ ti ngobo ti aJuif nga na ti ambeni zo so ayeke na mbage ti Est, ala yeke suru bongo na terê ti ala ti fa vundu ti bê ti ala, mbilimbili tongana ala mä tënë ti kuâ ti mbeni sewa so ala ye lo mingi. Mingi ni, a yeke suru bongo ni na mbage ti go ni, juska na niveau ti kate; a yeke kota ye ape ti suru yâ ti bongo ni kue si na ndani zo ni alingbi ti yü ni encore ape.
Ti kozoni so Bible asara tënë ti ngobo so ayeke na ngoi so Ruben, kozo molenge ti Jacob, akiri na yanga ti dû ti ngu so a bi fade Joseph dä, na lo wara lo ape; a tene so lo suru bongo na terê ti lo, lo tene: “Molenge ni ayeke dä pëpe! Azo! Mbi yeke sara tongana nyen?” So Ruben la ayeke kozo molenge, lo la lo doit ti bâ ndo na ndö ti ngambe ti lo. Na ngoi so babâ ti lo Jacob amä so molenge ti lo akui, lo suru bongo na terê ti lo, lo kanga bongo ti vundu na yâ ti lo ti fa vundu ti lo (Ge 37:29, 30, 34); na ngoi so na Égypte, a bi tënë na li ti Benjamin a tene lo yeke zo ti nzi, aita ti Joseph so lo na ala ayeke babâ oko asuru bongo na terê ti ala ti fa vundu ti ala.—Ge 44:13.
(Genèse 45:5-8) Me zia bê ti ala ason pëpe nga zia ala bi tënë na li ti mba pëpe ngbanga ti so ala kä mbi ge; a yeke ti bata ala na fini la Nzapa atokua mbi kozo ti ala. 6 Use ngu ti kota nzara na sese ni la, na a ngbâ ngu oku so na yâ ni dengo yaka wala kongo lê ti kobe ayeke duti ande dä pëpe. 7 Me Nzapa atokua mbi kozo ti ala ti tene mbeni tanga ti ala angbâ na ndö ti sese nga ti bata ala na fini na lege ti mbeni kota ye so a sara ti zi ala. 8 Tongaso a yeke ala la atokua mbi ge pëpe, me a yeke tâ Nzapa, si lo zia mbi tongana kota zo ti mungo wango na Pharaon, tongana seigneur ti da ti lo kue nga tongana zo so akomande na ndö ti kodro ti Égypte kue.
A ke e senge senge
15 Ye wa alingbi ti mû maboko na e si ngonzo agbu e pëpe na tele ti ala so ake e senge senge? E dabe ti e so akota wato ti e ayeke Satan na ayingo sioni (aEphésien 6:12). Atâa so ambeni zo ayeke sala ngangu na e na mbana, mingi ti ala so ake azo ti Nzapa ayeke sala ni ndali ti so ala hinga pëpe, wala ambeni zo si apusu ala ti sala ni (Daniel 6:4-16; 1 Timothée 1:12, 13). Jéhovah aye si “azo kue awara salut” nga awara lege ti ‘hinga tene-biani mbilimbili.’ (1 Timothée 2:4). Biani, ambeni ngbele zo so ake e ayeke fadeso aita ti e teti so ala bâ nzoni tambela ti e (1 Pierre 2:12). Na ndo ni, e lingbi ti manda mbeni ye na lege ti tapande ti Joseph, molenge ti Jacob. Atâa so aita ti lo asala si lo bâ pasi mingi, Joseph abata ala na bê pëpe. Ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so lo bâ so Jéhovah ayôro tele ti lo na yâ ti tënë ni, ti leke si ye so bê ti Lo aye aga tâ tënë (Genèse 45:4-8). Jéhovah alingbi nga ti sala si pasi so e bâ ni senge senge amû gloire na iri ti lo.—1 Pierre 4:16.
Dikongo Bible
(Genèse 45:1-15) Ge, Joseph alingbi ti kanga bê ti lo encore ape na lê ti azo ti kua ti lo kue. Tongaso, lo dekongo, lo tene: “Mbi ye azo kue asigi!” Mbeni zo nde ayeke na terê ti Joseph pëpe na ngoi so lo fa terê ti lo na aita ti lo. 2 Tongaso, lo komanse ti toto ngangu, na azo ti Égypte amä ni nga azo ti da ti Pharaon amä ni. 3 Joseph atene na aita ti lo, atene: “Mbi Joseph la. Babâ ti mbi angbâ na fini?” Me aita ti lo ayeke na ngangu pëpe ti kiri tënë na lo, ngbanga ti so li ti ala akpe kue ndali ti lo. 4 Tongaso, Joseph atene na aita ti lo, atene: “Pardon, ala ga na terê ti mbi.” Ala gue na terê ti lo. Lo tene: “Mbi ita ti ala Joseph la, mbi so ala kä mbi na azo ti Égypte. 5 Me zia bê ti ala ason pëpe nga zia ala bi tënë na li ti mba pëpe ngbanga ti so ala kä mbi ge; a yeke ti bata ala na fini la Nzapa atokua mbi kozo ti ala. 6 Use ngu ti kota nzara na sese ni la, na a ngbâ ngu oku so na yâ ni dengo yaka wala kongo lê ti kobe ayeke duti ande dä pëpe. 7 Me Nzapa atokua mbi kozo ti ala ti tene mbeni tanga ti ala angbâ na ndö ti sese nga ti bata ala na fini na lege ti mbeni kota ye so a sara ti zi ala. 8 Tongaso a yeke ala la atokua mbi ge pëpe, me a yeke tâ Nzapa, si lo zia mbi tongana kota zo ti mungo wango na Pharaon, tongana seigneur ti da ti lo kue nga tongana zo so akomande na ndö ti kodro ti Égypte kue. 9 “Ala kiri hio na ndo ti babâ ti mbi, ala tene na lo, atene: ‘Molenge ti mo Joseph atene: “Nzapa azia mbi seigneur na ndö ti Égypte kue. Ga na mbi ge. Ku pëpe. 10 Mo yeke sara kodro na sese ti Goshen; ge la mo yeke duti ande nduru na mbi, mo, amolenge ti mo, a-âta ti mo, anyama ti mo kue nga na aye ti mo kue. 11 Kâ, mbi yeke sara si mo wara kobe, teti a ngbâ ngu oku ti tene kota nzara ni ahunzi. Tongaso pëpe, mo na azo ti da ti mo ayeke tï na yâ ti yere nga aye ti mo kue ayeke buba.”’ 12 Ala nga na ita ti mbi Benjamin abâ na lê ti ala so mbi la mbi yeke sara tënë na ala so. 13 Tongaso, ala fa na babâ ti mbi tënë ti gloire kue so mbi wara na Égypte nga na aye kue so ala bâ. Ala sara hio, ala ga na babâ ti mbi ge.” 14 Na pekoni, lo tï na ndö ti go ti ita ti lo Benjamin, na lo to nda ti toto, Benjamin nga atoto na ndö ti go ti lo. 15 Lo su ngbangba ti aita ti lo kue nga lo toto na ndö ti go ti ala; na pekoni aita ti lo asara tënë na lo.
Yenga ti 8-14 juin
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | GENÈSE 46-47
“Kobe ayeke dä na ngoi ti kota nzara”
(Genèse 47:13) Na ndö ti sese kue kobe ayeke dä pëpe, ndali ti so kota nzara ni aga ngangu mingi; azo ti kodro ti Égypte nga na ti sese ti Canaan awoko kue na kota nzara ni.
w87 1/5 l. 15 par. 2
A sara si azo angbâ na fini na ngoi ti kota nzara
2 Ngu mbasambala so kobe asi singo ahunzi awe, na kota nzara so Jéhovah asara tënë ni kozo awe ato nda ni; a ndu gï kodro ti Égypte ape, me a mû “ndö ti sese kue.” Tongana azo ti Égypte, so nzara asara ala ato nda ti toto na Pharaon ti hunda mapa, Pharaon atene na ala: “Ala gue na Joseph. Ye kue so lo tene na ala, ala sara ni.” Joseph akä alê ti kobe na azo ti Égypte juska nginza ti ala ahunzi. Na pekoni lo yeda ti tene ala ga na anyama ti ala ti vo na kobe ni. Na nda ni, azo ni aga na mbage ti Joseph, ala tene: “Vo e nga na sese ti e na kobe, na e yeke ga angbâa ti Pharaon nga sese ti e ayeke ga ti lo.” Tongaso, Joseph avo sese ti azo ti Égypte kue na Pharaon.—Genèse 41:53-57; 47:13-20.
(Genèse 47:16) Joseph atene: “Tongana nginza ahunzi na terê ti ala, ala ga na anyama ti ala na mbi yeke mû na ala kobe na place ti anyama ti ala ni.”
(Genèse 47:19, 20) Ndani nyen ti tene e kui na gbele mo, na sese ti e angbâ senge? Vo e nga na sese ti e na kobe, na e yeke ga angbâa ti Pharaon nga sese ti e ayeke ga ti lo. Mû na e ngongoa ti kobe si e ngbâ na fini na e kui pëpe nga si sese ti e angbâ senge pëpe.” 20 Tongaso, Joseph avo kodro ti Égypte kue na Pharaon, ngbanga ti so azo ti Égypte oko oko kue akä sese ti ala, ndali ti so kota nzara ni ayeke ngangu mingi; kodro ni aga ti Pharaon.
(Genèse 47:23-25) Tongaso, Joseph atene na azo ni: “Laso mbi vo ala nga na sese ti ala na Pharaon awe. Ngongoa ti kobe la, ala lu ni. 24 Tongana akobe ni asara awe, ala mû oku mbage ni na Pharaon, me ambage osio ni aga ti ala tongana ngongoa ti lungo ni na yaka nga tongana kobe ti ala, ti azo so ayeke na da ti ala nga ti amolenge ti ala.” 25 Tongaso, ala tene: “Mo sö fini ti e awe. Zia e nzere na lê ti seigneur ti e, nga e yeke ga angbâa ti Pharaon.”
Royaume ni ayeke sara ande ye so bê ti Nzapa aye na ndo ti sese
11 Aye ayeke mingi. Dunia so ayeke bâ pasi ti nzara na lege ti yingo. Bible atene: “Bâ, lâ ni ayeke ga so fade Mbi to boma na sese ni. A yeke boma ti kobe pëpe, wala nzara ti ngu pëpe, me a yeke nzara ti mä tënë ti L’Éternel.” (Amos 8:11). Eskê azo ti Royaume ti Nzapa ayeke bâ pasi ti nzara so nga? Jéhovah afa kangbi so ayeke na popo ti awakua ti lo na awato ti lo: “Fade aboi ti Mbi ate, me i duti na nzara; bâ, fade aboi ti Mbi anyon, me nzara ti ngu asara i; bâ, fade aboi ti Mbi aduti na ngia, me kamene agbu i.” (És. 65:13). Mo bâ awe tongana nyen la atënë so aga tâ tënë?
12 Kobe ti yingo ayeke sua ndali ti e tongana mbeni kota bale so ayeke kono gi konongo. Ambeti ti e, a-enregistrement ti mango ni nga na avidéo, abungbi nga na akota bungbi ti e nga na aye so ayeke na ndo ti site ti e, kue ayeke tongana ngu na lege ti yingo so ayeke sua na yâ ti mbeni dunia so ayeke kui nzara na lege ti yingo (Ézéch. 47:1-12; Joël 3:18). Tere ti mo anzere ti bâ so azendo so Jéhovah amû, ti mû aye mingi na e, ayeke ga tâ tënë na yâ ti fini ti mo ti lâ oko oko? Mo yeke sara kue ti te kobe lakue na table ti Jéhovah?
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
(Genèse 46:4) Mbi la mbi yeke gue legeoko na mo na Égypte, na mbi la mbi yeke mû mo ande ti kiri na mo. Joseph la ayeke leke ande lê ti mo.”
it-1 l. 227 par. 16
Abango ndo nga na ageste
Ti leke lê ti mbeni zo so akui. Jéhovah atene na Jacob, lo tene: “Joseph la ayeke leke ande lê ti mo” (Ge 46:4); a yeke mbeni lege ti tene so Joseph la ayeke kanga ande lê ti Jacob na peko ti so lo kui; a yeke mbeni ye so kozo molenge la ayeke sara ka ni. Tongaso na bango ni, Jéhovah ayeke fa na Jacob so droit ti kozo molenge adoit ti gue na Joseph.—1Ch 5:2.
(Genèse 46:26, 27) Azo kue so asigi na yâ ti Jacob si ague na lo na Égypte ayeke 66; a diko awali ti amolenge ti Jacob na yâ ni pëpe. 27 Amolenge ti Joseph so a dü ala na lo na Égypte ayeke use. Azo kue ti da ti Jacob so aga na Égypte ayeke 70.
note ti étude na ndö ti Kus 7:14, nwtsty
Wungo ti ala so aga ayeke 75: Na ngoi so Étienne afa wungo ti azo ti sewa ti Jacob so ague na Égypte, so lo tene ayeke 75, peut-être lo yeke fa pëpe peko ti mbeni mbilimbili versê ti Mbeti ti Nzapa so a sû ândö na Hébreu. Wungo ni so ayeke pëpe na yâ ti Mbeti ti Nzapa so a sû ândö na Hébreu so aMassorète asû peko ni. Ge 46:26 atene: “Azo kue so asigi na yâ ti Jacob si ague na lo na Égypte ayeke 66; a diko awali ti amolenge ti Jacob na yâ ni pëpe.” Versê 27 atene: “Azo kue ti da ti Jacob so aga na Égypte ayeke 70.” Ge a diko wungo ti azo ni na alege use nde nde, na bango ni, kozo dikongo ni afa gï wungo ti ahale ti Jacob so lo na ala ague na Égypte, me use ni afa wungo ti azo kue so ague na Égypte. A fa nga wungo ti ahale ti Jacob na Ex 1:5 nga na De 10:22; na yâ ti aversê ni wungo ti ala ayeke “70”. Na bango ni Étienne afa mbeni ota lege ti dikongo wungo ti azo ni so a yôro gbâ ti azo ti sewa ti Jacob na yâ ni. Ambeni wandara atene so a yôro na yâ ni amolenge ti Joseph, Manassé na Éphraïm nga na a-âta ti Joseph, so a sara tënë ti ala na Ge 46:20 na yâ ti traduction ti Septante. Ambeni atene so a yôro na yâ ni wungo ti awali ti amolenge ti Jacob so a diko wungo ti ala pëpe na Ge 46:26. Tongaso wungo ti azo ni kue ayeke peut-être “75”. Na yâ ti ambage ti Mbeti ti Nzapa so a sû ândö na Hébreu, so mingi ti azo ayeke na ni na ngoi ti akozo Chrétien, wungo ni so ayeke peut-être dä. Teti angu mingi, awandara ayeda so “75” ayeke wungo so a fa na yâ ti Septante ti yanga ti Grec na Ge 46:27 nga na Ex 1:5. Na ndö ni, na yâ ti angu 1950, ambeni mbage ti rouleau use ti Mer Morte ti Ex 1:5 na Hébreu so a wara ni, a fa na yâ ni so wungo ni ayeke “75.” Wungo ti azo so Étienne afa aluti peut-être na ndö ti mbeni oko ti angbene mbeti so. Âtaa bango ndo wa la ayeke na lege ni, wungo so Étienne afa ayeke gï mbeni lege ti dikongo wungo ti ahale ti Jacob kue la.
Dikongo Bible
(Genèse 47:1-17) Tongaso, Joseph ague atene na Pharaon, atene: “Babâ ti mbi na aita ti mbi alondo na sese ti Canaan ala si awe, ala ga na ataba na abagara ti ala nga na aye ti ala kue; ala yeke na sese ti Goshen.” 2 Lo mû ambeni ita ti lo ti koli oku, lo fa ala na Pharaon. 3 Pharaon ahunda aita ti Joseph, atene: “Ala yeke sara kua ti nyen?” Ala tene na Pharaon: “E azo ti kua ti mo e yeke azo ti batango ataba, e na akotara ti e.” 4 Na pekoni, ala tene na Pharaon: “E ga ti sara kodro tongana awande na yâ ti kodro ni. Kota nzara ni ayeke ngangu mingi na sese ti Canaan, tongaso ndo ti tengo pere ayeke dä pëpe teti anyama ti e. Pardon, zia e azo ti kua ti mo e sara kodro na sese ti Goshen.” 5 Pharaon atene na Joseph: “Babâ ti mo na aita ti mo asi na mo ge awe. 6 Kodro ti Égypte ayeke na maboko ti mo. Tene na babâ ti mo na aita ti mo ti sara kodro na mbage ti kodro ni so ayeke nzoni mingi. Zia ala sara kodro na sese ti Goshen, na tongana mo hinga ambeni koli na popo ti ala so ahinga kua, mo zia ala ti bâ lege ti anyama ti mbi.” 7 Na pekoni, Joseph alï na babâ ti lo Jacob, lo fa lo na Pharaon, na Jacob airi tufa na ndö ti Pharaon. 8 Pharaon ahunda Jacob, atene: “Mo yeke na ngu oke?” 9 Jacob atene na Pharaon: “Mbi yeke na ngu 130; na yâ ti angu so kue, mbi sara kodro na ando nde nde. Ngu ti mbi ayeke mingi pëpe na asi singo na vundu, nga a lingbi pëpe na ngu ti akotara ti mbi so ala nga asara kodro na ando nde nde.” 10 Na pekoni, Jacob airi tufa na ndö ti Pharaon, na lo sigi. 11 Tongaso, Joseph azia babâ ti lo na aita ti lo na mbeni ndo na kodro ti Égypte, lo mû na ala mbage ti sese ti Ramsès so ayeke nzoni mingi, gï tongana ti so Pharaon afa. 12 Joseph ayeke mû kobe na babâ ti lo, aita ti lo nga na azo ti da ti babâ ti lo kue, a lingbi na wungo ti amolenge ti ala. 13 Na ndö ti sese kue kobe ayeke dä pëpe, ndali ti so kota nzara ni aga ngangu mingi; azo ti kodro ti Égypte nga na ti sese ti Canaan awoko kue na kota nzara ni. 14 Joseph ayeke ro nginza kue so ayeke na kodro ti Égypte nga na sese ti Canaan, nginza so azo ayeke vo na alê ti kobe ni; lo yeke ga na nginza ni na da ti Pharaon. 15 Tongana nginza ahunzi na kodro ti Égypte nga na sese ti Canaan awe, azo ti Égypte kue aga na Joseph, ala tene: “Mû na e kobe ma! Ndani nyen ti tene e kui tâ na lê ti mo tongaso ndali ti so nginza ahunzi kue na terê ti e?” 16 Joseph atene: “Tongana nginza ahunzi na terê ti ala, ala ga na anyama ti ala na mbi yeke mû na ala kobe na place ti anyama ti ala ni.” 17 Tongaso, ala ga na anyama ti ala na Joseph. Joseph ayeke mû na ala kobe na place ti ambarata ti ala, angasa, ataba, abagara na akororo ti ala; lo ngbâ gï ti mû na ala kobe na place ti anyama ti ala kue na ngu ni so.
Yenga ti 15-21 juin
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | GENÈSE 48-50
“Ambakoro ayeke na aye mingi ti fa na e”
(Genèse 48:21, 22) Na pekoni, Israël atene na Joseph: “Mbi yeke kui ti mbi kuingo, me Nzapa ayeke ngbâ na ala nga lo yeke kiri ande na ala na sese ti akotara ti ala. 22 Âdu ti mbi, mbi mû na mo mbeni sese ahon ti aita ti mo, sese so mbi mû na maboko ti azo ti mara ti Amori na lege ti épée ti mbi nga na kokora ti mbi.”
it-1 l. 1228 par. 8
Jacob
Kete kozo si Jacob akui, lo iri tufa na ndö ti a-âta ti lo, amolenge ti Joseph, na yingo ti Nzapa apusu lo ti zia Éphraïm so ayeke ngambe kozo na yaya ti lo Manassé. Na pekoni Jacob atene na Joseph, so ayeke wara double ti héritage so kozo molenge ayeke wara, lo tene: “Mbi mû na mo mbeni sese ahon ti aita ti mo, sese so mbi mû na maboko ti azo ti mara ti Amori na lege ti épée ti mbi nga na kokora ti mbi.” (Ge 48:1-22; 1Ch 5:1). Teti so Jacob avo lani mbage ti sese so ayeke nduru na Sichem na maboko ti amolenge ti Hamor na yâ ti siriri (Ge 33:19, 20), na bango ni zendo so Jacob amû na Joseph afa so lo yeke na mabe; na mungo zendo ni, lo yeke tene prophétie na ndö ti mungo na ngangu sese ti Canaan so ahale ti lo ayeke gue ti mû ni mo bâ mo tene lo wani la lo mû sese ni na lege ti épée nga na kokora ti lo. Joseph awara mbage ti sese ni use na lege so na peko ti so a mû sese ni na ngangu, a mû ambage ni use na akete mara ti Éphraïm nga na ti Manassé.
(Genèse 49:1) Jacob airi amolenge ti lo ti koli, lo tene: “Ala bungbi terê ti ala si mbi tene na ala tënë ti ye so ayeke si ande na ala na yâ ti andangba lango ni.
it-1 l. 623 par. 1
Lâ ti nda ni
Prophétie so Jacob atene na ngoi so lo ga nduru ti kui. Tongana Jacob atene na amolenge ti lo, lo tene: “Ala bungbi terê ti ala si mbi tene na ala tënë ti ye so ayeke si ande na ala na yâ ti andangba lango ni” wala “lâ ti nda ni” (La Sainte Bible en Sango), lo ye ti sara tënë ti ngoi so ayeke ga so atënë ti lo akomanse ti ga tâ tënë (Ge 49:1). Angu ngbangbo use na ndö ni kozo, Jéhovah atene na Abram (Abraham) so ayeke âta ti Jacob so ahale ti lo ayeke bâ ande pasi teti ngu 400 (Ge 15:13). Ye oko, ti ge, ngoi so ayeke ga so Jacob ahaka ni na “andangba lango ni” ayeke komanse gï na peko ti so ngu 400 ti pasi ni ahunzi. Prophétie so alingbi ti ga nga tâ tënë na mbeni lege nde na yâ ti ngoi so ayeke ga, a ndu “Israël ti Nzapa.”—aGl 6:16; aRm 9:6.
(Genèse 50:24, 25) A si na mbeni ngoi, Joseph atene na aita ti lo: “Mbi yeke kui ti mbi kuingo; me Nzapa ayeke bi bê ti lo biani na ala, na lo yeke sigi na ala na yâ ti kodro so ti gue na ala na sese so lo deba yanga ti lo ti mû ni na Abraham, na Isaac nga na Jacob.” 25 Joseph asara si amolenge ti Israël ti koli adeba yanga ti ala, lo tene: “Nzapa ayeke bi bê ti lo biani na ala. Ande na ngoi ni so, ala mû bio ti mbi na ndo so ala hon na ni.”
Ambakoro ayeke sara ye ti nzoni na ndo ti amaseka
10 Azo so aga mbakoro alingbi nga ti sara ye ti nzoni mingi na ndo ti amba ti ala so ala na ala avoro Jéhovah oko. Joseph so ayeke molenge ti Jacob asara mbeni ye so akpengba pëpe ti fa mabe ti lo na ngoi so lo ga mbakoro, na ye so asara ye ti nzoni mingi na ndo ti azo kutu mingi so avoro tâ Nzapa na peko ti lo. Lo yeke lani na ngu 110 tongana “lo komande [azo ti Israël] tënë ti bio ti lo.” Lo mû yanga ti tene na ngoi ti sigingo ti amolenge ti Israël na sese ti Egypte, a lingbi ala mû bio ti lo ala gue na ni (aHébreu 11:22; Genèse 50:25). Yanga so Joseph amû aga tongana mbeni ye so amû na ala beku na ngoi so ala yeke na ngbâa teti ngu mingi na peko ti kuâ ti lo, na a sara si ala hinga so a yeke zi ala mbeni lâ.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
(Genèse 49:19) “Âdu ti Gad, azo so ayeke gbu ka aye ti azo na ngangu ayeke tuku na ndö ti lo, me lo yeke londo na terê ti ala ti tomba peko ti ala.
Deba nzoni na ndo ala so amû gloire na Nzapa
4 Kozo ti lï na Sese ti Zendo, azo ti Gad, mbeni oko ti akete mara ti Israël, ahunda ti duti na sese so ayeke nzoni ti bata na anyama, so ayeke na tö ti ngu ti Jourdain (Nombre 32:1-5). Dutingo na ndo so ayeke hunda ti hon ndo ti akota kpale. Akete mara so ayeke na mbage ti do ayeke na popo-hoto ti Jourdain so ayeke tongana mbeni ndo ti batango tele yongoro na aturugu ti mungo kodoro na ngangu (Josué 3:13-17). Me, ti akodoro so ayeke na tö ti ngu ti Jourdain, na yâ buku ti lo Mbaï ti ndo so Kodoro ti Nzoni-kue ayeke dä (Angl.), George Adam Smith atene: “Mbeni mbilimbili ye ti kangango lege ti bata [akodoro] kue ti kota sese ti Arabie so ayeke kpangbala na so akono mingi ayeke dä pëpe. Tongaso, na ngoi kue, gbâ ti awabatango anyama so ayeke fono na nduzu ayeke mû ndo ni ngu oko oko ti bata na anyama ti ala.”
5 Tongana nyen kete mara ti Gad ahon lani ndo ti kpale so ye ti kanga lege na ni ayeke dä pëpe? Angu ngbangbo mingi kozoni, na ngoi so lo yeke fa prophétie na ndo gbogbo ti lo ti kuâ, kotara ti ala Jacob atene: “Gad, fade azo abungbi ti gbu lo ti pika lo; me fade lo gbu ala ti pika ndagere ti ala.” (Genèse 49:19). Na bango ni hio tongaso, atënë so alingbi ti duti ye ti mungo vundu na zo. Ye oko, ti tâ tënë ni, a yeke mbeni yanga so ahunda na azo ti Gad ti futa kula. Jacob adë lani bê ti ala so tongana ala sala tongaso, azo so aga ti gbu ala ayeke gboto tele ti ala na kamene na lê ti ala, nga azo ti Gad ayeke tomba ala, même ala so ayeke bata ndo na mbage ti peko.
(Genèse 49:27) “Benjamin ayeke ngbâ ti suru yâ ti ye kete kete tongana mbo ti ngonda. Na ndapre, lo yeke te nyama so lo gbu; na lakui, lo yeke kangbi yâ ti aye so lo gbu ni.”
it-1 l. 299 par. 7
Benjamin
Kode ti sarango bira ti ahale ti Benjamin asigi na yâ ti prophétie so Jacob atene na ngoi so lo ga nduru ti kui, so na yâ ni lo sara tënë ti molenge ti lo so lo ye lo mingi, lo tene: “Benjamin ayeke ngbâ ti suru yâ ti ye kete kete tongana mbo ti ngonda. Na ndapre, lo yeke te nyama so lo gbu; na lakui, lo yeke kangbi yâ ti aye so lo gbu ni.” (Ge 49:27). A hinga azo ti bira ti mara ti Benjamin na lege ti kode so ala yeke na ni ti pikango ye na mvingi; ala yeke pika ye na mvingi na maboko ti ala ti koli wala ti wali, ala yeke raté mbeni ye pëpe, même ti hon ayo na ye ni gï kete “tongana kuä ti li.” (aJu 20:16; 1Ch 12:2). Juge Éhud so ayeke sara ye mingi gï na maboko ti lo ti wali, so afâ sioni Gbia Églon, ayeke lani mbeni zo ti mara ti Benjamin (aJu 3:15-21). A yeke nga nzoni ti hinga so ayeke peut-être “na ndapre” ti royaume ti Israël la, na yâ ti kete mara ti Benjamin, mbeni “mara so ayeke kete ahon tanga ti amara kue na Israël” la, a soro Saül molenge ti Kish ti duti kozo gbia, so ayeke lani ngangu zo ti bira so atiri na aPhilistin (1Sa 9:15-17, 21). Legeoko nga, “na lakui” ti ngoi ti mara ti Israël, Esther so ayeke ti mara ti Benjamin aga Gbia-wali nga Mardochée aga kozo gbenyon gbia; a sara kua na ala use kue ti sö azo ti Israël si a hunzi ala kue pëpe na gbe ti komandema ti azo ti Médie na ti Perse.—Est 2:5-7.
Dikongo Bible
(Genèse 49:8-26) “Âdu ti mo Juda, aita ti mo ti koli ayeke sepela mo. Maboko ti mo ayeke duti ande na peko ti go ti awato ti mo. Amolenge ti babâ ti mo ayeke kuku ande na gbe ti mo. 9 Juda ayeke kete bamara. Molenge ti mbi, mo yeke londo na terê ti nyama so mo gbu. Mo yeke lango, mo yeke gboto yâ ti terê ti mo tongana bamara. So lo yeke tongana bamara so, zo wa la ayeke sara mvene ti zingo lo? 10 Keke ti gbia ayeke gue yongoro na Juda pëpe, nga keke ti zo so akomande ague yongoro na popo ti gere ti lo pëpe, juska Shilo aga, na amara ayeke mä ande yanga ti lo. 11 Lo yeke kanga kororo ti lo na terê ti keke ti vigne nga molenge ti kororo ti lo na terê ti keke ti vigne so ayeke pendere mingi; lo yeke sukula bongo ti lo na yâ ti vin nga na yâ ti ngu ti alê ti vigne. 12 Lê ti lo abe na vin, na pembe ti lo avuru na lait. 13 “Zabulon ayeke sara ande kodro na yanga ti ngu-ingo, na ndo so abateau ayeke luti dä; katikati ti sese ti lo so ayo na atanga ni ayeke na mbage ti Sidon. 14 “Issacar ayeke kororo so abio ti lo akpengba, so alango na abozo use ti kungba so a kanga na ndö ti lo. 15 Lo yeke bâ ande so ndo ti wungo terê ni ayeke nzoni nga so sese ni ayeke pendere. Lo yeke yô anengo kungba na ndö ti go ti lo nga lo yeke yeda ti sara kua ti ngangu. 16 “Dan so ayeke oko ti amara ti Israël ayeke fâ ngbanga ti azo ti lo. 17 Zia Dan aduti tongana ngbo na terê ti lege, ngbo so ayeke na didi, so adë peko ti gere ti mbarata si zo ti kpengo na mbarata ni atï na mbage ti peko. 18 Jéhovah, mbi yeke ku salut so alondo na mo. 19 “Âdu ti Gad, azo so ayeke gbu ka aye ti azo na ngangu ayeke tuku na ndö ti lo, me lo yeke londo na terê ti ala ti tomba peko ti ala. 20 “Mapa ti Aser ayeke duti ande mingi, nga kobe so alingbi na gbia alondo na lo. 21 “Nephtali ayeke wali-lekpa so ayapu. Lo yeke tene apendere tënë. 22 “Joseph ayeke kete keke so asigi na terê ti gere ti keke so alë, mbeni keke so ayeke na terê ti ngu, so amaboko ni ahon na ndö ti gbagba. 23 Me azo ti pikango kokora angbâ ti gi yanga ti lo, ti pika kokora na terê ti lo nga ti bata ngonzo na terê ti lo. 24 Ye oko, kokora ti lo angbâ lakue na place ni, na maboko ti lo angbâ ngangu nga ayapu. Ye so alondo na zo ti Jacob so ayeke ngangu mingi, na berger ni, tênë ti Israël. 25 Lo londo na Nzapa ti babâ ti mo, na lo yeke mû maboko na mo; lo yeke na terê ti Lo so ngangu ti lo ahon angangu kue. Lo yeke iri tufa na ndö ti mo na lege ti anzoni ye ti yayu nga na anzoni ye ti ngu so alï mingi, nga lo yeke mû na mo gbâ ti ahale. 26 Tufa ti babâ ti mo ayeke duti kota ahon anzoni ye ti ahoto so angbâ kpu na kpu, ahon aye ti akete hoto so zo asara nzara ni, akete hoto so angbâ lakue. Ala yeke ngbâ na li ti Joseph, na ndö ti li ti lo so a zia lo nde na popo ti aita ti lo.
Yenga ti 22-28 juin
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | EXODE 1-3
“Fade mbi ga ye so mbi ye ti ga”
(Exode 3:13) Me Moïse atene na tâ Nzapa: “Ka tongana mbi gue na mbage ti azo ti Israël si mbi tene na ala: ‘Nzapa ti akotara ti ala la atokua mbi na ala,’ me ala tene na mbi, atene: ‘Iri ti lo zo wa?’ fade mbi tene nyen na ala?”
Mû gloire na kota iri ti Jéhovah
4 Diko Exode 3:10-15. Na ngoi so Moïse awara lani ngu 80, Nzapa amû na lo mbeni kota kua ti sarango ni, lo tene: “Sara si azo ti Mbi, amolenge ti Israël, asigigi na Égypte.” Na pekoni Moïse ahunda na Jéhovah mbeni hundango tënë so ndani alï mingi, lo tene: ‘Tongana amolenge ti Israël, ahunda mbi atene Iri ti mo nyen? fade mbi tene nyen na ala?’ Teti so azo ti Israël ahinga iri ti Nzapa aninga awe, ngbanga ti nyen la Moïse ahunda tënë so? A yeke polele so lo ye ti hinga ye mingi na ndo ti wa ti iri ni so: aye so alingbi ti mû lege na azo ti Israël ti hinga so Nzapa ayeke zi ala biani. Moïse ayeke na raison ti hunda tënë so, ndali ti so azo ti Israël ayeke lani angbâa na Égypte teti angu mingi. Ala lingbi peut-être ti hunda tere ti ala wala Nzapa ti akotara ti ala alingbi ti zi ala. Ambeni zo ti Israël akomanse même lani awe ti voro anzapa ti azo ti Égypte.—Ézéch. 20:7, 8.
(Exode 3:14) Tongaso, Nzapa atene na Moïse: “Fade mbi ga ye so mbi ye ti ga.” Lo kiri lo tene: “Bâ tënë so mo yeke tene na azo ti Israël la: ‘Fade mbi ga ye so mbi ye ti ga atokua mbi na ala.’”
kr l. 43, encadré
NDA TI IRI TI NZAPA AYEKE NYEN?
NDA ti iri “Jéhovah” alondo na mbeni tënë ti yanga ti Hébreu so atene: “Ti ga mbeni ye.” Tongaso, azo mingi atene so nda ti iri ti Nzapa aye ti tene: “Lo so asara si ye aga mbeni ye wala ye abâ gigi.” Nda ti iri ni so ague oko na kusala so Jéhovah asara ti créé aye kue. Lo sara si dunia, a-ange nga na azo abâ gigi nga lo ngbâ lakue ti sara si aye so lo ye ti sara aga tâ ye biani.
Tongaso, a lingbi e mä yâ ti tënë so Jéhovah akiri na ni lani na Moïse na ndo ti tënë so lo hunda na lo na Exode 3:13, 14 so tongana nyen? Versê ni atene: “Ka tongana mbi gue na mbage ti azo ti Israël si mbi tene na ala: ‘Nzapa ti akotara ti ala atokua mbi na ala,’ na ala tene na mbi atene: ‘Iri ti lo zo wa?’, fade mbi tene nyen na ala?” Jéhovah atene na lo, atene: “Fade mbi ga ye so mbi ye ti ga.” (Mbeti ti Nzapa ti fini dunia).
Bâ so Moïse ayeke hunda lani pëpe na Jéhovah ti fa iri ti lo. Moïse nga na azo ti Israël kue ahinga iri ti Nzapa awe. Me ge, Moïse aye ti tene Jéhovah afa mbeni ye so alingbi ti kpengba mabe ti zo na Nzapa, mbeni ye so nda ti iri ti lo ni alingbi ti fa ni na gigi. Ni la na ngoi so Jéhovah atene na lo, a tene: “Fade mbi ga ye so mbi ye ti ga”, lo yeke fa mbeni sarango ye ti lo, so gi lo oko la lo yeke na ni; ye ni so ayeke so: Na yâ ti aye nde nde so ayeke si, lo yeke ga ye so lo ye ti ga ni ti sara si ye so lo ye ti sara asi. Bible afa so Jéhovah aga lani aye nde nde ndali ti Moïse nga na azo ti Israël. Na tapande, lo ga zo ti zingo ala, zo ti lungo ndia nga zo ti mungo na ala aye so amanke ala. Ye so afa na e so Jéhovah wani ayeke soro ti ga aye nde nde so a lingbi lo ga ni ti sara ye alingbi na azendo so lo mû na azo ti lo. Me atâa so mbeni nda ti iri ti lo ni la, a ngbâ gi ge pëpe. A ndu nga ye so lo yeke sara ti tene awakua ti lo aga mbeni ye ti tene lo sara ye so lo leke ti sara.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
(Exode 2:10) Tongana molenge ni akono, lo gue na lo na molenge ti Pharaon na lo ga molenge ti lo. Lo zia iri ti molenge ni Moïse na lo tene: “A yeke ngbanga ti so mbi zi lo na yâ ti ngu.”
g04 8/4 l. 6 par. 4
Moïse ayeke vrai zo wala mbeni zo ti yâ ti tere?
A yeke ngangu ti yeda so mbeni mokonzi-wali ti Égypte amû mbeni molenge ti bata lo tongana vrai molenge ti lo? Ên-ën, ndali ti so bungbi ti vorongo ti nzapa ti azo ti Égypte afa so ti sara nzoni na azo ayeke zi lege na zo ti gue na yayu. Joyce Tyldesley, mbeni wandara so ayeke gi nda ti aye na gbe ti sese, atene na ndö ti mungo molenge ti bata, lo tene: “Awali ti kodro ti Égypte ayeke na oko droit tongana akoli ti kodro ni. Ala yeke na a-oko droit na lege ti ndia nga na konomi, na . . . awali ni alingbi ti mû mbeni molenge ti bata tongana vrai molenge ti ala.” Mbeni ngbene Papyrus asara tënë ti mbeni wali ti kodro ti Égypte so amû angbâa ti bata. Na ndö ti tënë ti sorongo mama ti Moïse ti bata lo, mbeni bakari (The Anchor Bible Dictionary) atene: “So a mû nginza na mama ti Moïse ti bâ lege ti lo . . . ague oko na tënë so a tene na yâ ti mbeti ti mango terê ti mungo molenge ti bata ti azo ti Mésopotamie.”
(Exode 3:1) Moïse aga zo ti batango ataba ti kogara ti lo Jéthro, so lo yeke nga prêtre ti kodro ti Madian. Mbeni lâ, tongana Moïse ayeke gue na ataba ni kâ na mbage ti ouest ti benyama ni, lo si na Horeb, hoto ti tâ Nzapa.
Akota tënë ti buku ti Exode
3:1—Jéthro ayeke lani mara ti prêtre wa? Ândö, a yeke na mbeni babâ ti sewa ti sala kusala tongana mbeni prêtre teti sewa ti lo. Na bango ni, Jéthro ayeke lani mbeni babâ so ayeke mokonzi ti mbeni kete mara ti Madian. Teti so azo ti Madian ayeke ahale ti Abraham na lege ti Ketura, peut-être ala hinga tënë lani na ndo vorongo Jéhovah.—Genèse 25:1, 2.
Dikongo Bible
(Exode 2:11-25) Tongana Moïse aga koli awe, lo gue na mbage ti aita ti lo ti bâ angangu kua so a yeke forcé ala ti sara ni. Lê ti lo atï na ndö ti mbeni zo ti Égypte so ayeke pika mbeni Hébreu, ita ti lo. 12 Lo bâ ndo mbage na mbage, lo bâ zo pëpe. Tongaso, lo fâ zo ti Égypte ni na lo honde lo na yâ ti mbutu. 13 Me na ndade ni, lo kiri lo ga, na bâ, akoli Hébreu use ayeke tiri. Tongaso, lo tene na lo so ayeke na faute so, lo tene: “Mo pika mba ti mo ni ngbanga ti nyen?” 14 Lo kiri tënë na lo, lo tene: “Zo wa la azia mo mokonzi nga juge na ndö ti e zo wa? Mo ye ti fâ mbi tongana ti so mo fâ na zo ti Égypte so?” Tongaso, mbeto agbu Moïse si lo tene: “Biani, a hinga tënë ti ye so mbi sara so awe!” 15 Na pekoni, Pharaon amä tënë ti ye so Moïse asara so, na lo gi lo ti fâ lo; me Moïse alondo na ndo ti Pharaon lo kpe lo gue ti sara kodro na sese ti Madian; kâ lo duti na terê ti mbeni dû ti ngu. 16 Me prêtre ti kodro ti Madian ayeke na amolenge-wali mbasambala, na ala ga ti tö ngu ti tuku na yâ ti ando ti nyongo ngu ti anyama ti tene anyama ti babâ ti ala anyon ni. 17 Me lakue aberger ayeke ga na ayeke tomba ala. Me ti so ni so, Moïse alondo na lo mû maboko na awali ni na lo mû ngu na anyama ni anyon. 18 Tongana ala si na yanga-da ti babâ ti ala Réuel, li ti lo akpe si lo tene: “Nyen la apassé si ala kiri laso na yanga-da hio tongaso so?” 19 Ala tene na lo: “Mbeni zo ti Égypte la azi e na maboko ti aberger ni, lo tö même ngu na e nga lo mû ngu na anyama ni ala nyon.” 20 Lo hunda amolenge ti lo, lo tene: “Me lo yeke na ndo wa? Ala zia koli so angbâ kâ ngbanga ti nyen? Ala iri lo, lo ga lo te ye na e.” 21 Moïse ayeda ti sara kodro na ndo ti koli so, na koli ni amû molenge ti lo ti wali Zipporah na Moïse. 22 Na pekoni, Zipporah adü molenge ti koli, na Moïse azia iri ti lo Guershom, ngbanga ti so lo tene: “Mbi yeke gene na kodro-wande.” 23 Angu mingi na pekoni, gbia ti Égypte akui, me azo ti Israël angbâ ti dema ngbanga ti so a sara ala na ngbâa na ala ngbâ ti toto ti dema terê ti ala. Ala toto ti hunda ti tene a mû maboko na ala ndali ti so a sara ala ngbâa, na toto ti ala ni ayeke gue lakue na mbage ti tâ Nzapa. 24 Tongana ngoi ayeke hon, Nzapa amä dema ti ala, si lo dabe ti lo na mbele ti lo so lo te na Abraham, Isaac na Jacob. 25 Ni la, Nzapa abâ ndo na mbage ti azo ti Israël na lo bi bê ti lo na ala.
Yenga ti 29 juin–5 juillet
ANZONI YE SO AYEKE NA YÂ TI BIBLE | EXODE 4-5
“Fade mbi duti na mo na ngoi so mo yeke sara tënë”
(Exode 4:10) Moïse atene na Jéhovah: “Pardon Jéhovah, mbi yeke zo so ahinga ti sara tënë nzoni pëpe, atâa ândö wala na ngoi so mo komanse ti sara tënë na wakua ti mo, mbi hinga ti sara tënë nzoni pëpe nga langue ti mbi ane nengo na tenengo tënë.”
(Exode 4:13) Me lo tene: “Pardon Jéhovah, mo tokua mbeni zo nde so mo ye ti tokua lo.”
w10 15/10 l. 13-14
Jéhovah abâ ti lo hundango pardon tongana nyen?
“Mbi lingbi ape.” Mo peut ti pensé so mo lingbi ti duti mbeni nzoni wafango tënë ape. Ambeni wakua ti Jéhovah ti ândö so ayeke be-ta-zo na lo apensé lani so ala lingbi pëpe ti sara akua so Jéhovah ahunda na ala ti sara. Bâ tapande ti Moïse. Na ngoi so Jéhovah amû mbeni kua na Moïse ti sara, lo tene: “Pardon Jéhovah, mbi yeke zo so ahinga ti sara tënë nzoni pëpe, atâa ândö wala na ngoi so mo komanse ti sara tënë na wakua ti mo, mbi hinga ti sara tënë nzoni pëpe nga langue ti mbi ane nengo na tenengo tënë.” Atâa so Jéhovah adë bê ti Moïse, lo tene na Jéhovah: “Pardon Jéhovah, mo tokua mbeni zo nde so mo ye ti tokua lo.” (Ex. 4:10-13). Jéhovah asara ye lani tongana nyen?
(Exode 4:11, 12) Jéhovah atene na lo: “Zo wa la asara yanga ti zo? Wala zo wa la asara si zo aga buburu? Zo wa la asara si zo aga zo ti kangango mê wala zo so ayeke bâ ndo nzoni nga waziba? A yeke mbi Jéhovah ape? 12 Mo gue, na fade mbi duti na mo na ngoi so mo yeke sara tënë nga mbi yeke fa na mo tënë so a lingbi mo tene.”
Mo yeke bâ “Lo so lê abâ Lo pëpe”?
5 Kozoni si Moïse akiri na Égypte, Nzapa afa na lo mbeni kpengba ye. Na pekoni, Moïse asara tënë ti kpengba ye so na mbeti ti Job, lo tene: “Ti kpe mbeto ti Nzapa ayeke ndara.” (Job 28:28). Ti tene Jéhovah amû maboko na Moïse ti duti na mbeto ti lo na ti sara ye na ndara, lo fa kangbi so ayeke na popo ti lo, Nzapa ti Ngangu Ahon Kue, na azo. Lo hunda Moïse, lo tene: “Zo nyen asara yanga ti zo? wala zo nyen asara zo wabuburu, wala wambongi, wala zo ti bâ ndo, wala waziba? a yeke Mbi, L’Éternel, pëpe?”—Ex. 4:11.
6 Tënë so afa nyen na Moïse? Moïse ayeke lani pëpe na bezoin ti sara mbeto ndali ti so Jéhovah la atokua lo. Jéhovah ayeke mû na Moïse ngangu ti tene tënë so lo tokua lo na ni na Pharaon. Na ndo ni, Pharaon ayeke ye oko ape na gbele Jéhovah. A yeke nga kozoni ti tene awakua ti Nzapa ayeke na yâ ti kpale na Égypte la ape. Peut-être Moïse agbu li ti lo na ndo ti ye so Jéhovah asara lani ti bata Abraham, Joseph nga na lo na ngoi ti komandema ti aPharaon so akomande ândö na Égypte (Gen. 12:17-19; 41:14, 39-41; Ex. 1:22–2:10). Mabe so Moïse ayeke na ni na Jéhovah, “Lo so lê abâ Lo pëpe”, amû maboko na lo ti sara ye na mbeto pëpe na ti tene atënë kue so Jéhovah atene na lo ti tene na Pharaon.
(Exode 4:14, 15) Ngonzo ti Jéhovah alondo ngangu na terê ti Moïse, si lo tene: “Ita ti mo Aaron, zo ti mara ti Lévi, lo yeke dä ape? Mbi hinga so lo lingbi ti sara tënë nzoni mingi, lo yeke na lege lo yeke ga. Tongana lo bâ mo, bê ti lo ayeke nzere ande mingi. 15 Fade mo yeke sara tënë na lo na mo zia tënë ni na yanga ti lo. Fade mbi yeke na mo nga na lo na ngoi so ala yeke sara tënë, nga mbi yeke fa na ala ande ye so ala yeke sara.
w10 15/10 l. 14
Jéhovah abâ ti lo hundango pardon tongana nyen?
Jéhovah azi lani kua ni na maboko ti Moïse ape. Me, Jéhovah asoro Aaron ti mû maboko na Moïse na yâ ti kua ni (Ex. 4:14-17). Na ndö ni, na yâ ti angu so aga na pekoni, Jéhovah ayeke lani na Moïse nga lo mû na lo ye kue so lo bezoin ni ti sara kua so Nzapa amû na lo nzoni. Laso, hinga biani so Jéhovah ayeke pusu aita so akpengba na lege ti yingo ti mû maboko na mo nga kue ti sara kua ti fango tënë nzoni. Na ndö ti aye so kue, Bible adë bê ti e so Jéhovah ayeke sara ande si e lingbi ti sara kua so lo mû yanga na e ti sara.—2 aCor. 3:5.
Gi anzoni ye so ayeke na yâ ti Bible
(Exode 4:24-26) Na lege ti guengo ni, a si na ndo ti lango, Jéhovah atingbi na lo, na lo gi lege ti fâ lo. 25 Tongaso, Zipporah amû mbeni tênë ti silex, lo fâ molenge ti lo na ganza, lo mû poro ti pito ti molenge ni lo ndu na gere ti lo, lo tene: “A yeke ngbanga ti so mo yeke fini koli ti mbi ti mênë.” 26 Tongaso lo zia lo, lo hon. Tâ na ndembe ni so, Zipporah atene, “koli ti mênë,” ngbanga ti fango ganza ni so.
Atënë so azo ahunda
Tënë so Séphora atene “mo yeke fini-koli ti sango mênë” ayeke mbeni mara ti tënë so a yeke tene ni ka lakue pëpe. Tënë so lo tene afa ye wa na ndo lo? Na salango ye alingbi na aye so mbele ti fango ganza ahunda, Séphora ayeda na mbeni songo ti mbele na Jéhovah. Na pekoni, mbele ti Ndia, so a te lani na amolenge ti Israël, afa so na yâ ti songo ti mbele ni, a lingbi ti bâ Jéhovah tongana koli ni na mbeni mbage ti mbele ni tongana wali ni (Jérémie 31:32). Tongaso, na salango tënë na Jéhovah (na lege ti ange so aga na iri ti lo) tongana “mbeni fini-koli ti sango mênë”, a bâ so Séphora afa na gigi so lo mveni lo yeda na atënë ti yâ ti mbele ni so. A yeke tongana ti so lo yeda ti duti na yâ mbage ti mbele ti fango ganza so a bâ ni tongana wali ni, si Jéhovah ayeke tongana koli ni. Atâa ye ni ayeke so wa, kpengba ye so lo sala ti fa so lo yeda na ye so Nzapa ahunda asala si fini ti molenge ti lo alingbi ti duti na yâ kpale mbeni pëpe.
(Exode 5:2) Me Pharaon atene: “Jéhovah ni ayeke zo wa, si mbi mä yanga ti lo ti zia Israël ague? Mbi hinga ti mbi Jéhovah ni pëpe; nga, mbi yeke zia Israël ti gue pëpe.”
it-1 l. 1257 par. 3
Jéhovah
Tongaso, ti “hinga” andu gï pëpe senge hingango tënë wala mbeni ye na ndö ti mbeni zo wala na ndö ti mbeni ye. Nabal so ayeke mbeni buba zo ahinga lani iri ti David me lo ngbâ ti hunda ndo, lo tene: “David ni ayeke zo wa?” a yeke mbeni fason ti tene: “Eskê lo yeke kota mingi?” (1Sa 25:9-11; bâ 2Sa 8:13.) Legeoko nga, Pharaon atene na Moïse: “Jéhovah ni ayeke zo wa, si mbi mä yanga ti lo ti zia Israël ague? Mbi hinga ti mbi Jéhovah ni pëpe; nga, mbi yeke zia Israël ti gue pëpe.” (Ex 5:1, 2). Na tenengo tongaso, Pharaon aye ti fa polele so lo hinga ti lo so Jéhovah ayeke tâ Nzapa ape wala Jéhovah ayeke na komandema oko ape na ndö ti gbia ti Égypte nga na aye so andu gbia ni, nga Jéhovah ayeke pëpe na ngangu ti sara ye alingbi na tënë ti Lo tongana ti so lo tokua Moïse na Aaron ti fa ni. Me fadeso, Pharaon, azo ti Égypte kue nga na azo ti Israël ayeke hinga tâ nda ti iri ti Jéhovah, nga na Jéhovah ni wani. Tongana ti so Jéhovah afa na Moïse, ala yeke hinga ni na ngoi so Nzapa ayeke sara ye alingbi na ye so Lo leke ti sara ndali ti azo ti Israël: ti zi ala na ngbâa, ti mû na ala Sese ti zendo, nga ti sara si mbele so Lo te na akotara ti ala aga tâ tënë. Na lege ti aye so, tongana ti so Nzapa atene, “ala yeke hinga ande so mbi Jéhovah Nzapa ti ala la.”—Ex 6:4-8.
Dikongo Bible
(Exode 4:1-17) Moïse atene: “Me tongana ala mä na bê na mbi pëpe si ala ke tënë so mbi tene, ndali ti so ala yeke tene ande atene ‘Jéhovah asi ti lo na mo pëpe.’” 2 Jéhovah atene na lo: “Nyen la ayeke na yâ ti maboko ti mo so nyen?” Lo tene: “Keke la.” 3 Nzapa atene: “Bi ni na sese.” Tongaso, lo bi ni na sese na aga ngbo. Moïse akpe. 4 Na pekoni, Jéhovah atene na Moïse: “Yôro maboko ti mo, mo gbu lo na damba ti lo.” Tongaso lo yôro maboko ti lo, lo gbu damba ti ngbo ni, na ngbo ni akiri aga keke na yâ ti maboko ti lo. 5 Na pekoni, Nzapa atene: “A yeke na lege ti ye so si ala yeke mä na bê so Jéhovah Nzapa ti akotara ti ala, Nzapa ti Abraham, Nzapa ti Isaac na Nzapa ti Jacob, asi na mo.” 6 Jéhovah akiri atene na lo: “Pardon, yôro maboko ti mo na yâ ti bozo ti nduzu-bongo ti mo.” Tongaso lo yôro maboko ti lo na yâ ti bozo ti bongo ti lo. Tongana lo sigi na ni, buruma amû terê ti maboko ti lo kue, a vuru tongana neige. 7 Na pekoni, lo tene: “Kiri mo yôro maboko ti mo na yâ ti bozo so ayeke na kate ti bongo ti mo ni.” Tongaso lo kiri lo yôro maboko ti lo na yâ ti bongo ti lo. Tongana lo sigi na ni, a kiri a ga nzoni tongana tanga ti terê ti lo kue. 8 Lo tene: “Tongana ala mä na bê na mo pëpe nga ala yeda na kozo miracle ni pëpe, ala yeke yeda ande na use ni so. 9 Ye oko, tongana ala yeda na amiracle use so kue pëpe si ala ke ti mä mo, fade mo tö mbeni Ngu ti Nil mo tuku ni na ndö ti kuru sese, ngu ni so ayeke ga mênë na ndö ti kuru sese ni.” 10 Moïse atene na Jéhovah: “Pardon Jéhovah, mbi yeke zo so ahinga ti sara tënë nzoni pëpe, atâa ândö wala na ngoi so mo komanse ti sara tënë na wakua ti mo, mbi hinga ti sara tënë nzoni pëpe nga langue ti mbi ane nengo na tenengo tënë.” 11 Jéhovah atene na lo: “Zo wa la asara yanga ti zo? Wala zo wa la asara si zo aga buburu? Zo wa la asara si zo aga zo ti kangango mê wala zo so ayeke bâ ndo nzoni nga waziba? A yeke mbi Jéhovah ape? 12 Mo gue, na fade mbi duti na mo na ngoi so mo yeke sara tënë nga mbi yeke fa na mo tënë so a lingbi mo tene.” 13 Me lo tene: “Pardon Jéhovah, mo tokua mbeni zo nde so mo ye ti tokua lo.” 14 Ngonzo ti Jéhovah alondo ngangu na terê ti Moïse, si lo tene: “Ita ti mo Aaron, zo ti mara ti Lévi, lo yeke dä ape? Mbi hinga so lo lingbi ti sara tënë nzoni mingi, lo yeke na lege lo yeke ga. Tongana lo bâ mo, bê ti lo ayeke nzere ande mingi. 15 Fade mo yeke sara tënë na lo na mo zia tënë ni na yanga ti lo. Fade mbi yeke na mo nga na lo na ngoi so ala yeke sara tënë, nga mbi yeke fa na ala ande ye so ala yeke sara. 16 Lo la lo yeke sara tënë ande na azo ni na place ti mo; lo yeke duti wayanga ti mo na mo yeke duti tongana Nzapa na lê ti lo. 17 Mo yeke mû ande keke so na maboko ti mo so ti sara na amiracle.”