Doe positief wroko foe go moro na fesi
1 A sa de so taki a pisi joeroe disi foeroe foe oenoe kaba leisi a Jariboekoe foe 1992. A ben naki wi ati foe leri foe a heimarki di den doro ini 1991 foe fo nanga wan kwart miljoen Kownoekondre preikiman ini 211 kondre — wan go na fesi foe 6,5 persent! Foe troe, a Kownoekondre gro disi di e feni presi now na a heri grontapoe e sori krinkrin fa Jesaja 2:2-4 èn Mika 4:1-4 e kon troe.
2 Ala di a heri raport foe a 1992 dienstjari no de ete, a boeweisi de krin taki Jehovah e blesi a dienstjari disi nanga toemoesi moi gro. Wi e tan go doro foe kari sma foe kon de nanga wi ini a bigi internationaal bradafasi foe wi. Den nomroe foe fisitiman na a Memrefesa nanga den distriktkongres e sori taki miljoenmiljoen sma e arki a Kownoekondre boskopoe. Foe ala nâsi, den e piki tapoe a kari di komoto foe Gado, di e bari taki: „Kon, oen pipel, meki wi go na a bergi foe Jehovah, na a oso foe a Gado foe Jakob; èn a sa leri wi den pasi foe en, èn oenoe sa waka na tapoe den pasi foe en.”
3 Abi a fasti bosroiti foe go na fesi: Jehovah organisâsi de ini boeweigi. Nanga someni njoen sma di e tan kon na a bergi foe Jehovah troe anbegi, a de prenspari taki ibriwan foe wi e doe positief stap foe go moro na fesi na jejefasi èn e meki moeiti foe gi jepi na tra njoen sma foe doe a srefi. A fanowdoe foe a go-na-fesi disi e kon na krin ini a kari „Kon”, di den wan di ben teki a kari foe kon na a bergi foe Jehovah e taigi tra sma. Na apostel Johanes e taki foe wan srefi sortoe sani na Openbaring 22:17: „Èn a jeje nanga a trowmisi e tan taki: ’Kon!’ Èn meki iniwan sma di e jere taki: ’Kon!’”
4 Jesus ben sori fa den ben moesoe gi a kari disi. Te sma ben doe wan sani tapoe den leri foe en, a ben kari den kon foe abi wan prati na a diniwroko foe en èn a ben leri den fa den ben moesoe doe dati (Mat. 4:19; 10:5-7, 11-14). Den disipel foe en ben leri den maniri di a ben gebroiki, di ben abi boen bakapisi, foe di den ben go nanga en èn ben loekoe finifini fa a ben doe sani. Den foe den sei ben go doe den diniwroko na a srefi fasi fa Jesus ben doe dati. Den ben leri den fasi di en ben gebroiki so boen taki a fri fasi fa den ben gi kotoigi, ben hari na prakseri foe den gensman di ben kon si krin taki na den ben de den disipel foe Jesus. Tori foe den Apostel 4:13 e taki: „Di den ben si now fa Petrus nanga Johanes ben taki so fri èn sondro frede, . . . densrefi ben kon sabi den leki sma di ben waka nanga Jesus.”
5 Bifo a ben go na hemel, Jesus ben gi den disipel foe en na komando taki den ben moesoe go doro nanga a kresten diniwroko foe di den ben moesoe meki njoen disipel, e leri den na a srefi fasi fa den ben kisi leri. Na Mateus 28:19, 20 Jesus e gi a komando: „Go foe dati ede èn meki disipel foe sma foe ala nâsi, . . . e leri den foe ondrow ala sani di mi ben komanderi oenoe.” Èn foe di a ben sori taki a ben bodoi taki disi ben moesoe go doro te na ini den dei foe wi, a ben gi a seikerfasi disi ete: „Loekoe! Mi de nanga oenoe te leki a kaba foe a seti foe sani disi.”
6 Den troe disipel foe Jesus Krestes no ben misi foe gi jesi na den bodoi foe en foe leri den njoen disipel, ala sani di a ben komanderi den. Ma, a toemoesi moi gro ini a gemeente foe Jehovah Kotoigi na heri grontapoe, e aksi foe wi taki wi e denki foe den spesroetoe fanowdoe foe den memre foe a gemeente di dopoe njoen, foe preikiman di no dopoe ete so boen leki sma di e studeri bijbel nanga oenoe èn di kande e bigin fisiti gemeente konmakandra doronomo.
7 Na a bigin foe a dienstjari foe 1992, foe ibri neigi kownoekondrepreikiman pikinmoro wán ben e doe a diniwroko wan jari nomo. Moro fara, foe ibri siksi, wán ben e preiki dri jari noso moro mendri; èn foe ibri fo, wán ben abi prati ini a diniwroko foe no moro leki feifi jari. Ala di foeroe njoen sma ben go toemoesi moi na fesi sensi den tron memre foe a gemeente, sondro tweifri den sa go moro esi na fesi efoe den kisi jepi moro fara tapoe son kontren.
8 Hebrewsma 6:1 e gi ala sma deki-ati foe ’go doro foe kisi lepifasi’. Kresten lepifasi e go krinkrin moro fara leki foe gi velddienst raport nomo. A abi foe doe nanga go na fesi ini persoonlijk studie èn doronomo fisiti foe konmakandra so boen leki wan fajafaja prati ini velddienst. A abi foe doe so srefi nanga a jepi foe trawan foe kon na wan soifri sabi foe waarheid foe feni froeloesoe. Wi moesoe wroko na en foe kweki den bekwaamfasi foe wi ini ’taki-go-taki-kon foe den boekoe’ (Tori. 17:2). Foe gro foe doro lepifasi e aksi ten, èn foeroe e anga foe a gi di wi e gi wisrefi ini a dini foe Gado èn a kisi foe praktis ondrofeni ini velddienst. Ala di na wisrefi abi a makti tapoe o dipi wi e go ini a gi di wi e gi wisrefi na Gado, a de a pasi foe konifasi foe meki tra lepi brada nanga sisa jepi wi foe kisi ondrofeni di wi kan gebroiki. Wi kan leri foe den ondrofeni foe den, spesroetoe ini velddienst. Wi no abi foe leri ala sani wisrefi foe di wisrefi e go ondrofeni foe kon sabi.
9 Jepi gi den wan di e mankeri ondrofeni: A moderi foe gi jepi ben gi na a bigin foe a kresten gemeente. Jesus ben leri den disipel foe en (Mark. 3:14; Luk. 9:1; 10:1). Na tapoe foe dati, den ben leri trawan. Timoteus ben kisi spesroetoe deki-ati nanga jepi foe na apostel Paulus, èn a disipel Apolos ben go na fesi foe di Akila nanga Priskila, di ben abi moro ondrofeni, ben jepi en (Tori. 18:24-27; 1 Kor. 4:17). Lepi memre foe a kresten gemeente ini a ten disi e waka baka den eksempel dati, ala di den e leri èn e gi deki-ati na den wan di no abi someni ondrofeni ete, spesroetoe njoen wan nanga jongoe sma. So leki fa Romesma 15:1, 2 e taki: „Ma, wi di tranga moesoe tjari den swakifasi foe den di no tranga.”
10 Papa nanga mama abi a frantiwortoe foe teki positief stap foe jepi den pikin foe den foe go na fesi na jejefasi. Disi wani taki famiri studie, leri den pikin fa den moesoe doe persoonlijk studie, fisiti konmakandra doronomo èn teki prati na den, èn ondrofeni foe doe san den leri (Ef. 6:4; 1 Tim. 5:8). Spesroetoe den gemeente boekoestudieleider moesoe teki fesi foe sreka sani foe jepi ala sma tapoe den boekoestudie èn velddienst groepoe, foe go na fesi na jeje fasi. A dienstopziener nanga tra owroeman, so boen leki dinari ini a diniwroko nanga tra memre foe a gemeente, kan jepi toe.
11 Gi san de fanowdoe: A fanowdoe kan de foe gi jepi nanga soso wan spesroetoe penti foe den kresten wroko, so leki persoonlijk studie. Wan sma kan abi rai fanowdoe fa a moesoe meki wan boen studie schema di fiti en. Wan tra sma kan abi jepi fanowdoe foe sreka tapoe a gi foe piki noso tapoe den toewijzing. Trawan kande moesoe leri fa den moesoe go ondrosoekoe bijbel tori ini poeblikâsi.
12 Foeroe njoen sma abi jepi fanowdoe ini velddienst. Wan preikiman kande wani abi moro boen bakapisi ini a oso-foe-oso wroko, a tjari foe gobaka noso foe bigin èn hori wan bijbelstudie. A kan de nofo foe oefen wan toe leisi foe gebroiki den inleiding di den gi leki idea èn maniri foe presenteri foe a Taki-go-taki-kon-boekoe noso foe Wi Kownoekondre Dienst. Tra leisi, rai foe wan schema gi velddienst di fiti den èn jepi foe den hori den na dati, kande na ala san den abi fanowdoe. Foe meki wan faste mofo foe wroko nanga wan sma di abi jepi fanowdoe, sa jepi en foe go na fesi foe doro spesroetoe marki.
13 Gado Wortoe e gi wi na deki-ati foe meki trawan kon si wi jeje go-na-fesi. Disi ben de a rai di Paulus ben skrifi en kompe wrokoman Timoteus (1 Tim. 4:15). Akroederi a deki-ati dati, na apostel ben poti krakti tapoe a fanowdoe foe wi oefen wisrefi neleki wi ben teki prati na wan streilon noso foe abi boen bakapisi ini a jeje feti foe wi (1 Kor. 9:24-27; 2 Kor. 10:5, 6). Wi moesoe de esi-esi foe doe ala san wi e leri foe Gado wani so taki te sma e loekoe wi, den sa si ini wi, libilibi eksempel foe troe kresten bribi. Na a srefi fasi, wi moesoe go na fesi ini a koni foe man leri tra sma foe tron disipel foe Jesus Krestes di gi densrefi abra. — Jak. 1:22-25; 1 Tim. 4:12-16.
14 Go na fesi abi foe doe nanga horidoro na ondro tesi: Srefi Jesus Krestes ben leri warti sani foe den sani di a ben ondrofeni (Heb. 5:8). Wi kan doe dati toe. Na a srefi fasi, wi e kon moro lepi na jejefasi te wi e teki a positief fasi foe san den e taki ini Jakobus 1:2, 3: „Si en soso leki prisiri, mi brada, te foeroe sortoe tesi e fadon na joe tapoe, foe di joe sabi taki na eigifasi disi foe joe bribi di ondrofeni tesi, e tjari horidoro kon gi joe.” Dati ede, efoe wi abi foe doe nanga a tjalensi foe wan siki di wi abi langaten kaba, moeilekhèit nanga moni, foe libi ini wan prati osofamiri, gens ini a gebied, noso awansi omeni tra situwâsi di no boen, wi abi na seikerfasi foe Jehovah taki nanga a jepi foe en wi kan wini èn tan go na fesi ini na anbegi di wi e anbegi en (1 Kor. 10:13; 2 Kor. 12:9; 1 Pet. 5:8-11). Foe abi boen bakapisi, a de fanowdoe foe tanapoe fasti ini ala situwâsi, ’e taki den santa taki foe Gado èn e doe diniwroko leki wi e loekoe na Gado foe kisi a krakti foe en, so taki ini ala sani Gado kan kisi glori nanga jepi foe Jesus Krestes’. — 1 Petr. 4:11.
15 Teki jepi foe go moro na fesi: Efoe joe na wan sma di abi jepi fanowdoe so taki joe kan go moro na fesi na jejefasi, de klariklari foe teki jepi foe wan memre foe a gemeente di abi moro ondrofeni. Srefi efoe den no ben kon na joe foe taki dati den wani jepi joe, joe no moesoe meki sjenfasi meki joe lasi na okasi di joe abi foe kisi jepi. Aksi foe den jepi joe. Firi joesrefi fri foe soekoe a jepi foe iniwan foe den sma ini a gemeente di abi ondrofeni. Noso joe kan aksi joe gemeente boekoestudie leider, a dienstopziener, noso iniwan foe den tra owroeman foe kisi jepi di joe abi fanowdoe. — Teki gersi Genesis 32:26; Mateus 7:7, 8.
16 Foe troe, a de wan toemoesi moi grani foe de na ini a internationaal „bigi ipi”, di e gro nomonomo, di e tan kon na a bergi foe Jehovah foe troe anbegi (Openb. 7:9). A de so srefi wan grani foe kari trawan kon nanga oenoe ini a kren disi di wi e kren. Nanga warderi di wi abi ini wi ati, meki wi tan doe positief wroko foe go moro na fesi, e bow jeje eigifasi ini wisrefi èn e doe ala san wi kan foe jepi tra sma foe go na fesi, makandra nanga wi ini a wroko foe Jehovah.