Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w80 15/8 blz. 1-6
  • „Komoto na en mindri, mi pipel”

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • „Komoto na en mindri, mi pipel”
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1980
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • NA DRAI GO BAKA NA A MAMAFOTO DI DIDON TAPOE WAN BERGI TAKI NA FESI
  • Na rampoe di e wakti ala kerkiman foe a grontapoe
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1980
  • A tja foe a dedestrafoe kon na a bigi hoeroe-oema e kon krosbé
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1981
  • Yehovah E Lagi wan Foto Di Abi Heimemre
    A Profeititori fu Yesaya — Leti gi a Heri Libisma Famiri I
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1980
w80 15/8 blz. 1-6

„Komoto na en mindri, mi pipel”

„Komoto na en mindri, mi pipel, efi joe no wani teki afoe foe en sondoe, èn efi joe no wani kisi afoe foe en tanteri”. — Openbaring 18:4

1. Foe sensi oten a kari ben jere foe gwe libi a Bigi Babylon, èn foe sanede a kari disi ben fiti na a ten dati?

„KOMOTO na en mindri, mi pipel”. A kari dati de foe jere kaba sensi 1919, a jari di den naatsi di ben feti ini a grontapoefeti foe 1914-1918, ben poti den nen ondro a vrédeverbontoe. A georganiseerde Religie foe a grontapoe ben tanapoe baka a grontapoe feti dati. San de foe taki foe den sma di a Gado foe a bijbel ben kari „mi pipel”? Den vrédefasi kristen disi ben de ini katibo èn ben kon srefi ini doengroe-oso foe a Bigi Babylon nanga en politiek fréri, di ben de ini a Fosi Grontapoefeti.

2. O sortoe srefi kari fosi dati Jeremia ben meki sma jere?

2 Den wortoe foe „komoto na en mindri”, ben skrifi ini Openbaring 18:4. So wan srefi kari ben de fosi dati ini a bijbel, ini Jeremia 51:45: „Komoto na en mindri, o mi pipel, èn meki ibrisma gi en sili verloesoe foe a tranga atibron foe Jehovah.”

3, 4. (a) Akroederi Jeremia 50:8-10 dan foe sortoe presi den ben moe „gi den srefi verloesoe”? (b) Na a ten di a laatste profétitori disi ben kon troe, dan Babylon ben de ini a srefi matifasi nanga Jehovah leki ini a ten foe Nebukadnezar-rigeri? Fa disi ben doe kon?

3 O presi den ben moe gi den sili „verloesoe”? Jeremia 50:8-10 e gi piki krin: „’Komoto foe a mindri foe Babylon, èn ari komoto foe a kondre foe den Chaldeasma, èn de leki den meti di e waka fesi a ipi. Bikasi loekoe, mi e wiki èn ari kon feti nanga Babylon wan konmakandra foe bigi naatsi foe a kondre foe noordsé, èn den sa tanapoe troe troe foe feti nanga en. Foe drape den sa wini en . . . Èn Chaldea moe kon de wan goedoe di den wini. Èn alasma di e foefoeroe en, sa njan den bere foeroe’, so Jehovah taki.”

4 Na a joeroeten di den proféti wortoe dati ben sa kon troe, dan kownoe Nebukadnezar foe Babylon ben dede kaba. Wan foe en bakatenpikin di ben teki presi leki kownoe, namkoe Belsazar, a manpikin foe Nabónidus ben sa tiri ini a Babylon kownoekondre ini 539 bifo G.T. Soboen foe sensi a ten dati ben kenki san Babylon ben agersi foe sensi a bigin foe Nebukadnezar rigeri ini 625 bifo G.T. Jehovah ben kari Nebukadnezar „mi knegti” (Jer. 27:6). So srefi toe Jehovah ben bemoei nanga Nebukadnezar tapoe a tori foe toe prenspari dren ini a ten foe a katibo foe a djoe proféti Daniël ini Babylon (Dan. 2 nanga 4). Srefi te nanga a jari 592 bifo G.T. den sroedatifeti foe Nebukadnezar ben taki a fesi (Ezech. 29:17-20). Soboen ini den jari dati Jehovah ben gebroiki a Babylon kownoekondre ondro Nebukadnezar leki en wrokosani foe kanti en atibron trowe tapoe a deloyaal kownoekondre Juda nanga den naatsi ini a birti. A wroko di Nebukadnezar ben doe akroederi a wani foe Jehovah, e agersi a wroko di Jezus Kristus e doe ini a „ten disi foe a kaba”, pe wi de na ini.

5. Na wroko foe soema ben agersi a wroko foe Jezus Kristus na a ten foe a fadon foe Babylon leki fa Jesaja 44:28 te nanga 45:7 e taki, èn fa na verklari disi ben akroederi nanga na anoe-skrifi na a skotoe èn san Jesaja ben taki a fesi?

5 Soleki e kon a krin ini Jesaja 44:28 te nanga 45:7, dan ini a ten dati a fadon foe Babylon ben de foe kon, dan Cyrus de Grote, a tiriman foe a kownoekondre foe Medo-Persia, ben teki a wroko abra, di ben sori san a glori Jezus Kristus ben sa doe ini a „ten foe a kaba”. Ini a neti di Babylon ben fadon ini 539 bifo G.T., a proféti Daniël ben tjari a anoe-skrifi kon a krin di ben de foe si tapoe a skotoe na kownoe Belsazar: „Peres (a enkelvoud foe a di foe dri wortoe foe a a skifi), joe kownoekondre prati èn gi a den Meden nanga Persen.” A ai-kotoigi-tori foe Daniël e taki moro fara: „Ini a srefi neti den ben kiri Belsazar, a kownoe foe Kaldéa, èn Darius na Medensma (leki sta-man foe Cyrus) ben kisi a kownoekondre.” — Dan. 5:28-31; 9:1, 2.

6. (a) Sortoe bijbelboekoe e skrifi foe san na Babylon foe Belsazar ten e agersi, èn san a de ini disi ten? (b) Soema ben bigin na Babylon dati èn sortoe religie de na ini?

6 San a Babylon foe owroeten e agersi ini en laatste dé leki fréri foe na grontapoe, skrifi ini a laatste boekoe Openbaring di ben skrifi na wan pisiten foe 96 G.T. nanga na anoe foe na apostel Johannes di ben kisi Gado jeje na a ten di den brokopisi foe na owroe Babylon ben tanapoe ete. Te joe loekoe den sani di Johannes ben skrifi ini Openbaring 16:12 te nanga 19:3, dan a de kon na krin dati na Babylon foe a ten foe Belsazar di ben kisi kroetoe ben de wan agersifasi foe na grontapoe-kownoekondre foe falsi religie di de te now ete. Na kownoekondre dati, di abi na ini ala religie foe na grontapoe di o go kisi kroetoe, na wan „bigi ontiman di ben stré nanga Jehovah” ben bigin en. Disi ben de Nimrod, baka-baka-granpikin foe Noach, di ben bow na foto Babel na a liba Eufraat (Openb. 16:12; Gen. 10:8-10). Na kownoekondre di nen Bigi Babylon abi na ini en ala religie „di e stré nanga Jehovah” èn a de now ini en „ten foe a kaba”. — Dan. 12:4.

7. (a) Oten fosi „den sma di o tan na libi” ben kan komoto foe na Babylon foe owroeten? (b) Oten den wan di o tan na libi sa komoto foe a Bigi Babylon, èn foe sainde na a ten dati?

7 A pipel foe Jehovah moe „komoto” sondro draidrai foe na grontapoe kerki kownoekondre dati. Dati de na kari di e kon foe a bijbel. Na Babylon di Jeremia e taki foe en ini den kapitel 50 nanga 51 de wan agersifasi foe a kownoekondre dati. Den katibo djoe nanga den mati foe den ben kan „komoto” pas foe na Babylon kownoekondre foe owroeten, baka di a ben fadon ini 539 bifo G.T. ini na anoe foe den Meden nanga Persen (Jes. 14:12-17). Fa a sitoewasi de ini na ten disi? Fa a de nanga den sma di Jehovah e kari ini disi ten „mi pipel”? Den disi e kisi a komando „foe komoto” foe a disiten Bigi Babylon, bifo a kisi pori ini a bigi „benawtoe” di Jezus Kristus ben taki a fesi (Matt. 24:21, 22; Openb. 1:1; 7:14, 15). Na réden foe disi de dati den sma disi di sa tan na libi moe sorgoe foe no kisi afoe foe den plaag di a Bigi Babylon, na grontapoe kownoekondre foe falsi religie di de te now ete, moe kisi, èn foe sorgoe nanga disi ooktoe foe no pori makandra nanga en. — Openb. 18:4.

8. San a wani taki dati den sma di ben kisi na kari foe komoto foe a Bigi Babylon, ben doe disi sensi 1919, èn soema ben gebroiki ini disi leki wrokosani?

8 Wan sma no sa man foe komoto moro foe na Bigi Babylon baka te en fosten politiek fréri drai kon feti nanga en èn pori en foe tego (Openb. 17:15-18). A pipel foe Jehovah di gi ensrefi abra ben komoto foe en sensi na jari 1919 G.T. baka na oorlog. Disi ben sori a wan pisi kaba dati na Bigi Babylon ben fadon kaba. Fa so? Na agersifasi. Na makti foe en foe ori Jehovah pipel ini katibo ben broko ini 1919. Sensi a ten dati, noiti moro den ben kon ini kerki katibo foe a Bigi Babylon, soleki ini a pisi ten foe a grontapoefeti foe 1914-1919. Na verloesoe foe den wi moe si leki wan sani foe a sma di ben meki nanga en jeje Jeremia ben taki na fesi foe a verloesoe disi leki wan pisi foe en prakseri, namkoe, Jehovah. Nanga disi prakseri a ben gebroiki en Moro Bigi Cyrus, na glori Masra Jezus kristus. Na agersi Cyrus disi ben bigin foe rigeri ini 1914 ini na hemel kownoekondre baka di ben kon na wan kaba den „sébi ten” di ben taki na fesi (Dan. 4:1-37). Na Moro Bigi Cyrus di e tiri ben verloesoe poeroe foe a Bigi Babylon miljoen-miljoen soekoeman foe kerki fri sensi 1919. Te den tan getrouw na a kownoekondre foe en, a sa kibri den boen. Den no de moro langa ini a anoe foe kerki-fesiman foe a kristenheid ofoe tiriman foe religie di no de kristen religie.

NA DRAI GO BAKA NA A MAMAFOTO DI DIDON TAPOE WAN BERGI TAKI NA FESI

9, 10. Na verloesoe foe a fika-pisi komoto foe a Bigi Babylon ben de wan sani di ben kon so ini 1919, èn san a ben abi leki marki leki fa Jeremia 50:4, 5, 28 taki?

9 Meki no wan sma now, moro leki 60 jari na baka, denki dati na kerki verloesoe foe wan pikin veragti fikapisi foe Jehovah pipel ben de soso wan sani di kon so. A ben kon leki wan kon troe foe Jehovah égi bijbel profétitori. Wi e lési ini en profétitori, di ben taki nanga mofo foe Jeremia ini 614 bifo G.T. foe taki a fesi a fadon foe Babylon ini 539 bifo G.T.:

10 „’Ini den dé dati èn ini a ten dati’, so Jehovah e taki, ’den manpikin foe Israël sa kon, den nanga den manpikin foe Juda makandra. Den sa go èn den sa kré te den e go, èn Jehovah, den Gado, den sa soekoe. Den sa tan aksi na pasi di e go na Sion (na presi foe wan mamafoto di didon tapoe wan bergi), nanga den fesi go na a sé dati, den sa taki: „Kon èn meki wi kon moksi wisrefi na Jehovah ini wan verbontoe di e tan foe alaten èn di no sa frigiti.” (Nanga sortoe prakseri?) Wan babari de foe loweman nanga sma di tan libi komoto foe na kondre Babylon, foe meki bekenti ini Sion na refrensi foe Jehovah, wi Gado, na refrensi foe en tempel.’” — Jer. 50:4, 5, 28.

11. Na profétitori foe Jeremia ben abi foe doe nanga na djoe Zionisme, èn san den troe tori foe disi e sori ini disi ten?

11 Disi no abi noti foe doe nanga na Zionisme, di na djoe foe Oostenrijk Theodor Herzl ben orga ini 1897. Na Jeruzalem di de now ini anoe foe den djoe, den ben kisi nanga feti ini 1967 ini wan oorlog foe 6 dé, èn tapoe na tempelbergi na islamitisch „Rotskoepel” tanapoe, di no e poti prakseri tapoe na nen Jehovah. Na sortoe „Sion” na fikapisi ben drai go sensi 1919, tapoe wan vrédefasi?

12. Na sortoe Sion na fikapisi ben drai go na en, tapoe van vrédefasi?

12 Den ben drai go baka na a bergi Sion di na kristen apostel Johannes ben si ini wan visioen 27 jari baka di na djoe foto Jeruzalem ben kisi pori foe den Romein legre. A de skrifi foe disi: „Èn mi ben si èn loekoe! Na Lam ben tanapoe tapoe na bergi Sion, èn nanga en 144.000, di ben tjari en nen nanga na nen foe en Tata tapoe den fesi-ede èn na babari di mi ben jere, ben de leki singiman di ben pré harpoe. Èn den singi wan njoen singi na fesi na troon (foe Gado) èn fesi den fo libisani nanga den owroe soema; èn no wan soema ben kan leri na singi dati leki den 144.000, di ben bai poeroe foe grontapoe . . . A de den disi di e tan waka baka na Lam pe a de go toe. Den disi ben bai poeroe foe a mindri foe den soema leki fosiwan foe Gado nanga foe na Lam.” — Openb. 14:1-4.

13. (a) San na apostel Johannes e ferteri wan toe vers moro fara foe na Bigi Babylon? (b) Sortoe sani di ben pasa ini 1919, ben skreki en ebi?

13 A de wan moi sani dati na apostel Johannes e skrifi soso wan toe vers baka di a ben skrifi: „Èn wan trawan, wan tweede engel, ben kon, di ben taki: ’A fadon! Na bigi Babylon fadon, di ben meki ala naatsi dringi foe na win foe en hoeroedoe!’” (Openb. 14:8). Aladi na Bigi Babylon ben de druk bezig foe doe kerki hoeroedoe nanga den politiek man foe den naatsi, tog a ben fadon ini 1919 te joe loekoe na krakti nanga makti foe en. A ben tapoe skreki gi en ebi, di na Moro bigi Cyrus, na Lam Jezus Kristus, ben fri na fikapisi foe den jeje Israëlsma èn di a ben meki den doe wroko foe bow sani baka na jeje fasi.

14. (a) Na fikapisi di ben kon fri ben handri akroederi den wortoe dati „Religie de opjon foe a pipel” akroederi san ben taki foe na Volkoebontoe? (b) Den ben drai go na sortoe mamafoto di ben didon tapoe wan bergi?

14 Revolutionairen di ben kisi ini 1919 politiek makti ini Oost-Europa, ben handri akroederi den bosroiti foe den: „A dini foe Gado de opjon gi na pipel.” Na fikapisi foe Jehovah, di ben kisi verloesoe foe na kerki Bigi Babylon, no ben sa waka na pasi foe den. So srefi toe ben tjari kon na fesi foe loekoe èn teki na tori foe wan volkoebontoe tapoe wan vrédeconferentie ini 1919. Na Federale Raad foe Kerki foe Kristus ini Amerkankondre ben feni disi boen èn ben kari na Bontoe disi „na politiek nen foe na kownoekondre foe Gado na grontapoe”. Den memre foe na fikapisi foe Jehovah ben prakseri dati disi de na pasi di den ben sa moe go? Nono! Na a algemeen congres di den ben hori foe 1-8 september 1919 na Cedar Point Ohio (Amerkankondre), den ben veragti na Volkoebontoe leki na sani di e teki presi foe Gado kownoekondre èn den ben meki bekenti na publiki dati na skin disi ben sa fadon. Den ben trowe ala sani di ben sa teki presi foe Gado kownoekondre èn den ben drai go na a hemel bergi Sion, bikasi nanga bribi den ben si drape na Lam foe Gado, Jezus Kristus, leki na rigeri kownoe tanapoe. — Openb. 14:1-3; Hebr. 12:22.

15. Foe sanede na fikapisi ben go soekoe na jeje Sion nanga watra na ai, èn foe sortoe njoen standpunt den ben studeri na bijbel?

15 Nanga prisiri watra-ai ini den ai, na fikapisi di ben kon fri ben drai baka gi na Bigi Babylon èn den ben soekoe na jeje bergi Sion, pe den hemel Kownoe ben tanapoe sensi na kaba foe den ten foe den heiden ini 1914 ini en rigeri-positie. Akroederi nanga den theocratis prakseri foe den, den ben studeri na bijbel komoto foe wan njoen standpunt, bikasi now den ben kan si na kontroe foe boen foeroe bijbelprofétitori di ben abi foe doe nanga Gado kownoekondre ini anoe foe Kristus.

16. Fa wi kan taki dati na wraak di na fikapisi ben meki bekenti, ben de na „wraak foe en tempel”, èn sortoe „doe foe regtvaardiki fasi” den ben kan ferteri leki sani di moe kon?

16 Sondro frede na fikapisi di ben kisi ensrefi baka ben meki bekenti „na wraak foe Jehovah, wi Gado . . . na wraak foe en tempel” (Jer. 50:28). Densrefi ben de wan pisi foe wan jeje tempel foe Gado, wan agersi tempel di ben de foe Jezus Kristus, na oekoeston, nanga den 144.000 memre foe na tempelklasse ondro Jezus (1 Kor. 3:16, 17; Ef. 2:19-22). Ini na ten foe na Fosi Grontapoefeti, dan na fikapisi foe na tempelklasse ben kisi wan takroe behandeling, èn na ogri moeiti disi foe ben kiri den, ben gi Jehovah wan boen reden, foe te en ten doro teki refrensi tapoe na Bigi Babylon nanga en fréri. Dan a sa meki na profétitori foe Jeremia kon troe krinkrin tapoe Babylon. Na fikapisi di kisi ensrefi baka abi na dynamis bribi dati ala fini pisi foe na profétitori foe Jeremia sa kon troe dati a de leki den kon troe kaba. Foe dat’ede meki den e teki den wortoe foe Jeremia 50:10 èn den e taki: „Jehovah ben meki doe foe regtvaardiki fasi doe kon. Kon meki wi ferteri ini Sion na wroko foe Jehovah wi Gado.”

17. Jehovah ben sreka en égi wrokosani foe doe sortoe strafoewroko?

17 Leki na Soema di sa teki refrensi, Jehovah abi en égi wrokosani, èn ini Jeremia 51:24 a de ferteri na prakseri foe en foe meki gebroiki foe en nanga den wortoe: „’Èn mi wani pai Babylon nanga den soema di e libi ini Chaldea ala den takroedoe foe den, di den ben doe na oenoe fesi,’ so Jehovah de taki.”

18. Te joe loekoe en foe na ai foe soema, meki na fikapisi ben kan sori wan joisti lostoe tapoe a tori foe ala sjen di ben trowe tapoe na nen foe Gado, èn tapoe na tori foe ogridoe nanga trowe broedoe foe na Bigi Babylon?

18 Meki wi tjari kon ini wi prakseri ala sjen di na Babylonis grontapoe-seti foe religie ben tjari kon tapoe na nen foe na wan libi èn troe Gado, spesroetoe foedi den vervolgoe sma di ben gi den srefi abra na en èn di e gi grani nanga e tjari en nen. Dan wi kan froestan foe sanede a de na prakseri foe Jehovah foe poeroe krinkrin na pasi na grontapoe wrokosani, di na moro prenspari feanti foe en, Satan a Didibri, ben gebroiki. Den sma di e teki na grontapoe na presi foe na hemel Sion, e teki foe dat’ede soso na standpunt foe Jehovah ini a tori disi èn den e agri nanga en prakseri di a ben meki bekenti te den e taki: „’Na ogri di doe na mi nanga mi skin, moe kon tapoe Babylon!’ na sma di e libi ini Sion sa taki, ’èn mi broedoe moe de tapoe den sma di e libi ini Chaldea!’ Jeruzalem sa taki.” — Jer. 51:35.

19. Fa joe kan teki den sortoe begi disi, di son sma e taki kontra den èn di den e feni ogri, (fa wi kan teki den) gersi san Jehovah e taki ini Jeremia 51:37, 38, te a de taki foe ensrefi?

19 No meki no wan sma di e taki kontrari disi èn di e feni den sortoe begi disi gi Sion nanga Jeruzalem ogri, denki dati Jehovah de onregtvaardiki foe jere den begi disi foe ogri kon tapoe Babylon. Jehovah no e loekoe pasa den historia sani, dati na Bigi Babylon ben gebroiki ogri kontra aanbegiman foe Jehovah èn dati a go so fara srefi dati a ben trowe sma broedoe di no ben doe ogri. Meki a taki foe ensrefi ini den wortoe foe Jeremia 51:37, 38: „Foe dat’ede, disi Jehovah ben taki: ’Loekoe, mi e hori den kroetoe foe joe, èn seker mi sa teki refrensi gi joe. Èn mi wani dré en se (foe handel), èn mi wani den fonten foe en kon dré. Èn Babylon moe tron wan ston-ipi.’”

20. Foe san na disiten sitoewasi e bewijsi foe na presi pe na Babylon foe owroeten ben didon tapoe na tori foe den doe foe Jehovah?

20 So wan profétitori di ben meki bekenti ini 614 bifo G.T., ofoe 75 jari bifo Babylon ben fadon, ben gersi leki noiti a ben sa kon troe ini na ten dati. Ini 614 bifo G.T. Babylon ben opo go na a hémarki foe en makti nanga glori. Na presi pe na Babylon foe owroeten ben didon nanga hé-memre na a liba Eufraat, e bewijsi now dati Jehovah no ben meki wan fowtoe di a ben meki den skrifi na profétitori. Te now ete wan toe foe den fosi ston foe Babylon de ete. Na djaranti di Jehovah ben gi na en mishandel pipel ben de troe. Ini na kroetoe foe na Universum a ben hori na kroetoe foe den troetroe; troetroe a ben teki refrensi foe den. Nanga reti a ben loekoe dati na rekening ben pai.

21, 22. San Psalm 137:8, 9 e taki foe na kolokoe di na Moro Bigi Cyrus sa ondrofeni ini na krosbé ten di e kon?

21 Fa na agersi Cyrus, na glori Jezus sa de kolokoe, te a sa doe en wroko leki kiriman èn sa si dati na rekening nanga na Babylon ini disi ten pai. Den aanbegiman foe Jehovah di foe en ede e njan pina, e teki ini den na fasi fa Gado e loekoe retidoe èn den kan poti densrefi na a sé foe a psalm-singiman èn taki:

22 „O oemapikin foe Babylon, di den sa foefoeroe nanga tranga, kolokoe na sma sa de di sa pai joe foe joe égi behandeling di joe ben behandel wi. Kolokoe na sma sa de di e graboe èn di e naki panja broko troetroe joe pikin na den hé stonbergi.” — Ps. 137:8, 9.

23. Grontapoe wrokosani sa gebroiki foe a pori foe na Bigi Babylon, ma soema e teki ete na frantwortoe foe disi na en tapoe?

23 Te a ten doro dan pasi sa gi na grontapoe — libisma wrokosani foe pori na Bigi Babylon (Openb. 17:15-18). Ma Jezus Kristus nanga prisiri sa teki na frantwortoe . . . tapoe en foe na pori foe na grontapoe-kownoekondre foe falsi religie. Den bijbelprofétitori e gi en na grani leki na Moro Bigi Cyrus foe na trowe na gron foe na Bigi Babylon. A ben ondrofeni di a ben de leki libisoema na grontapoe foeroe pina foe na ogri-ati organisatie disi — èn disi de sosrefi toe gi den foetoeboi foe en di e waka ini en foetoestap. — Openb. 18:24.

24. (a) Fa na Bigi Babylon e sori hémemre tapoe a tori foe rigerimakti? (b) Soema „oemapikin” a de, èn sortoe rampoe sa kon na en tapoe djonsro, èn fa?

24 Na Bigi Babylon de ini Persoon na marki foe Hémemre (Jer. 50:31, 32). A no de si now na grontapoe Jeruzalem ofoe Sion, pe na islamitis „Rotskoepel” tanapoe, leki en feanti, ma na hemel bergi Sion, foedi na Moro Bigi Cyrus de drape e tiri leki Kownoe. Leki wan sori foe na feantifasi disi a de taki: „Mi sidon leki koningin” (Openb. 18:7). Efoe den moe kari en wan „oemapikin”, soleki den ben kari na Babylon foe owroeten, dan a de troetroe wan „oema-pikin”, ma foe Satan na Didibri (Joh. 8:44; Jer. 50:42; 51:33). Leki fa taki na fesi dan djonsro toe rampoe sa kon tapoe na kerki hoeroe-oema disi: „Na lasi foe pikin èn weduwschap” (Jes. 47:9; Openb. 18:7, 8; Jer. 50:9). Den memre foe en kerki organisatie sa dede òfoe ini na „bigi benawtoe” òfoe den sa dede ini en ai, foedi den taki dati den no sabi en èn e taki dati den no abi no wan kerki. Disi sa meki a row.

25. San wi alamala sondro drai drai moe doe te wi no wani de wan pisi foe den Babylon „pikin” di sa naki panja na sé wan „hè stonbergi”?

25 Wan sma foe wi ben sa wani de na mindri den kerki „pikin” foe na Bigi Babylon te na ten foe Gado doro foe a naki den panja a wan „hé stonbergi”? Efoe wi no wani de na mindri den, spesroetoe efoe wi taki dati wi de den sma di Gado e kari „mi pipel”, san de dan foe wi doe? Noti moro leki foe njan boen foe na ten di tan abra èn gi jesi na a sari-ati komando di Gado e gi nanga en Wortoe: „Komoto foe en, mi pipel, efoe joe no wani abi prati nanga en ini en sondoe, èn efoe joe no wani kisi afoe foe en tanteri.” — Openb. 18:4; Jer. 50:8.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma