Hori joe trowlibi krin
1. Sortoe aksi wan koranti skrifiman ben aksi, èn san wan trowman ben piki?
„EFOE joe ben moesoe doe en ete wan tron, joe ben sa trow baka nanga na srefi sma di joe trow nanga en now?” Wan barnen koranti skrifiman ben aksi. Moro leki afoe foe den 50.000 sma di ben teki prati na a ondrosoekoe disi, ben piki „ija”. San joe ben sa piki? Wan kristen man, di trow 33 jari kaba, ben kisi na aksi disi foe jere foe en oema. „A no de foe taki!” a taki nanga wan lafoe fesi. „Te mi e loekoe go na baka dan mi sabi taki moeiliki ten ben de — wi ben abi wi problema. Ma wi trowlibi de séker warti na moeiti di wi ben doe gi en. Wi abi wan sani di de toemsi diri!”
2. San „krin” wani taki ini Hebrewsma 13:4?
2 Foe di Gado ben poti na trowlibi, dan na ferbontoe disi kan gi troetroe satisfaksi nanga prisiri. Tokoe na matifasi na ini foeroe trowlibi — ini wan toe geval srefi na mindri kristen di gi densrefi abra — ben span srefisrefi. Foe dat’ede na apostel Paulus ben gi na dek’ati: „Na trowlibi moe de krin [„foe bigi waarde . . . diri . . . wan sani di de wan lobi sani”] na na mindri oen alamala” (Hebr. 13:4). Foe di na trowlibi e tjari ’benawtoe kon na ini na skin’, meki a de wan tjalansi foe hori joe trowlibi krin (1 Kor. 7:28). Ma fa joe e man foe doe disi alamala? Na a fosi presi joe moe ferstan san de wan foe den moro prenspari problema.
Mankeri foe persoonlek takimakandra
3, 4. (a) San de wan foe den moro bigi problema ini wan trowlibi? (b) San a wani taki soboen dati trowpatna de „wán skin”?
3 Wan kristen man nanga oema ben trow kaba pikin moro toe tenti jari. Wantronwantron na trowlibi foe den ben bos, foe di soetadoe ben kon na ini a tori. Fa dati ben doe kon now? „Di mi ben go loekoe baka san ben psa ini den jari di psa” na oema ben taki, „mi ben verstan dati wi ben taki nanga makandra foe oso-afersi èn srefi foe wi dienst gi Gado, ma takmakandra tapoe na persoonlek vlak no ben de.” Dati wan stéfi banti foe a firi di den e firi gi makandra no ben de, ben meki safrisafri dati na getrowfasi na a trowlibi ben kon swaki èn en man ben doe soetadoe. Sowan broko foe wan takimakandra, di wani taki wan sani, ondrosoekoe tapoe na kontren foe trowproblema e kari en leki wan foe den moro prenspari réde foe a broko foe wa „trow, ofoe wan trow sondro lobi”.
4 Tokoe Jehovah ben taki: „Wan man sa gwe libi en papa nanga mama èn a moe tai hori na en oema èn den moe tron wán skin” (Gen. 2:24). Na trowlibi soboen moe de na moro krosbé matifasi foe ala libisma matifasi. A de tjari toe difrenti sortoe sma kon na wan — séker disi no de wan makriki wroko! Sowan sortoe tai makandra kan abi soso winimarki te ala toe patna e taki opregti nanga makandra èn ibriwan foe den e tjari en firi kon na krin.
5. (a) San de wan skotoe gi persoonlek takmakandra? (b) Fa trawan kan sori respeki gi na trowlibi?
5 San de wan skotoe gi so wan persoonlek takmakandra? Sontron a de ini wan kondre na gwenti foe hori joesrefi na baka. Son sma abi a fasi dati ai tapoe ensrefi èn de toemsi verlégi foe taki. Dan tra sma baka, e meki na grontapoe di lobi prisiri nanga goedoe, teki den abra krinkrin. Den e kisi moro belangstelling gi sani leki gi den trowlibi. Na krosbé matifasi foe joe kan skotoe ooktoe te toemsi foeroe sma de ini joe trowlibi èn te wan toemsi tranga banti de na mindri joe nanga joe papa nanga mama. Trawan séker moe respeki, dati wan man nanga oema abi fanowdoe foe de nanga densrefi den wawan, èn den no moe gi densrefi a fri foe doe sani di no fiti èn sosrefi toe no moe soekoe a prakseri di nanga leti moe gi na a patna. — Odo 25:17.
6. (a) Fa wan trowpatna kan tron wan „tranga foto” èn fa „trobi” kan tron leki den greni foe wan fortresi? (b) Sortoe aksi ini a fokanti di skrifi dja na tapsé de wan jepi foe kon sabi fa a de nanga joe takmakandra?
6 Wan foe den moro algemeen réde foe mankeri foe persoonleki takmakandra de kande na sani san Odo 18:19 e taki: „Wan brada di wan fowtoe meki na en, de oro leki wan tranga foto; èn trobi de di de leki na greni foe wan toroe pe sma e libi.” Wan oema kan ferteri en man wan sani foe eksempre. Ma efoe a man e poti a firi foe en now na wan sé ofoe e broko en saka èn na wan tra okasi kande e gebroiki san a ben taki tegen en? Dan a oema kan doe so dati ai opo wan skotoe foe hori ensrefi na wan sé foe no doe en firi moro ogri, sodati a e tron wan ’tranga foto’. Wan oorlokoe foe hémemre ben sa kan kon, pe ibriwan e wégri foe poti wan foetoe go na baka. Den sortoe trobi disi kan poti persoonlek takmakandra èn kon boen baka a dorosé, neleki wa isri greni foe wan fortresi e prati ala toe patna foe makandra! Ma san joe kan doe foe meki na takmakandra kon moro boen?
Kweki persoonlek takmakandra
7. Fa Filipisma 2:4 e sori san de fanowdoe foe kweki persoonlek takmakandra?
7 Joe moe tan sori „persoonlek belang” na ini nasani di abi foe doe nanga joe masra ofoe joe wefi (Fil. 2:4). Disi wani taki dati joe moe teki na ten foe taki makandra foe persoonlek afersi. Wan kristen man nanga oema ben teki foe eksempre ten foe wantron wantron, baka di a man kon na oso foe en wroko, foe dringi makandra wan kopi te èn foe taki nanga makandra. Moro mendri wan kwartier langa den e prisiri na ini na kenki makandra foe prakseri nanga ondrofeni bifo den bigin nanga den netiwroko. Sowan twenti na sébi jari langa den e doe disi na tapoe wan geregelde basis!
8. Foe san-ede a de so prenspari foe arki boen?
8 Ma moro de ete fanowdoe leki soso foe taki nomo. Di den ben aksi wan kristen oema san moro foeroe en man e warderi na ini en, a ben piki: „A e arki na mi. A de mi moro boen mati.” Te wi e arki boen, na presi foe jere nomo san e taki, dan joe e taki troetroe gi joe patna: ’Joe de toemsi prenspari gi mi. Mi wani sabi san de ini joe èn san joe e firi, èn mi wani sote foe sabi joe ondrofeni — srefi den wan di no de so prisiri.’ Foe de wan boe arkiman, na wan kunst foe na ati. Foe doe disi, dan „firi gi makandra” de fanowdoe, soleki Petrus kari en (letterlek: „njan pina nanga”), makandra nanga ’safoe lobifasi’ èn ’sakafasi’ (1 Petr. 3:8). Ferteri den prakseri foe oenoe foe dat’ede na makandra. Taki srefi foe afersi di no de prenspari. Poti joe prakseri nanga firi kon abra na ini wortoe.
9, 10. Fa trowpatna kan waka baka a fasi fa Izaäk, Manoah nanga Elkana ben handri nanga den trowpatna foe den?
9 Prakseri pikinso o krosbé na banti na mindri Izaäk nanga Rebekka ben de di den ben broko den ede foe wan problema. A ben kan poeroe en ati kon na doro gi en man. „Mi kon tegoe foe mi libi”, a ben kragi na wan séker okasi. Izaäk ben meki a kon sabi dati a ben moe sjen foe na firi disi? Nono, a ben arki nanga foeroe firi na en èn a doe sani foe meki en frede kon mendri (Gen. 27:46-28:5). Na oema foe Manoah ben si na broko-ede foe en man èn a ben taki trowstoe wortoe gi en. — Kroetoeman 13:22, 23.
10 Elkana ben firi esi na insé firi foe en oema di a ben si na brokoskin foe en oema a ben doe moeiti foe tjari den prakseri foe e ati „kon na tapoe” foe di na wan switifasi a ben aksi, soleki: „Hanna, foe san-ede joe e kré, èn foe san-ede joe no e njan, èn foe san-ede joe ati kon de bita?” (1 Sam. 1:8). Fa a de nanga joe? Joe de gaw foe kon sabi den firi foe joe patna? Joe e gi joe patna na okasi foe taki fri sondro foe gi en na firi foe firi leki joe e kroetoe en? Son lési wan boe jesi de fanowdoe na presi dati wan sma wantronwantron de klari nanga rai. — Odo 20:5; 21:13.
Taki makandra foe moeiliki sani
11-13. (a) O ten persoonlijk takmakandra moeiliki troetroe? (b) Foe san-ede Sara ben broeja troetroe? (c) San a be kan doe, ma san a doe?
11 Fa joe moe doe efoe joe patna e doe wan sani ofoe e gi pasi na wan sani di e gi joe pen ofoe di srefi ben sa kan doe a trowlibi ogri? Fa joe ben kan kenki prakseri nanga makandra na ini den sortoe pisten dati? Wan pisi na ini na libi foe Abraham nanga Sara e gi oenoe boen ferstan foe si a tori.
12 Na a dé di en manpikin Izaäk ben poeroe na bobi, dan Sara be si dati Ismaël, a manpikin foe Abraham na a srafoe oema Hagar, „ben spotoe” nanga Izaäk.a Sondro degedege na tini Ismaël ben skempi en féfi jari hafoe brada di ben de a pasi foe teki presi leki na erfgenaam di Gado ben poti foe Abraham. Sara ben skreki foe den wortoe di ben de leki wan gefar. San ben sa psa efoe en man ben sa dede wantronwantron? Hagar ben sa kan overtoigi trawan kande dati en pikin èn no Izaäk de erfgenaam foe na pramisi? — Gen. 17:19; 21:8, 9.
13 Sara ben kan frede foe na atibron foe Abraham èn san a ben prakseri a ben kan hori foe ensrefi, bikasi a ben sabi dati Abraham ben lobi Ismaël srefsrefi. Kande a no ben meki wan punt foe tra afersi èn a ben gi pasi dati en lobi ben tapoe dati. Sma ben sabi en leki wan oema di ’ben gi jesi na Abraham èn ben kari en „masra”’ (1 Petr. 3:6). Ma disi ben de wan moeiliki situwasi. A no de foe taki dati a fesi foe Abraham, a ben sa kan tapoe en mofo ma nanga knoroe èn atibron, ini na howpoe dati Abraham ben sa kan si èn ben sa sabi san ben e trobi en. Ma nono Sara opo en mofo taki! „Jagi na srafoe oema disi nanga en manpikin gwe”, „bika na manpikin foe na oema srafoe disi no sa de erfgenaam nanga mi manpikin!” — Gen. 21:10.
14. San Abraham ben doe èn foe san-ede?
14 Abraham no ben feni na aksi disi boen kwetkweti; a ben meki en lobi gi Ismaël troeboe foe wan pisten en denki, ma Abraham ben piki nanga atibron: „Fa joe e prefoeroe foe taki nanga mi! Soema na na ede foe na oso disi?” Nono. Gado ben taki srefi nanga en: „No meki noti foe san Sara e tan taki nanga joe de wan sani di no switi na joe foe na boi èn foe joe oema srafoe. Arki na en.” Na tamara mamanten Abraham ben doe dati troetroe. Nanga disi na vréde ben tan èn a prakseri foe Gado ben kon troe — aladi a ben hati Abraham troetroe. — Gen. 21:11-14.
15, 16. (a) Kari wantoe problema di kan tjari spanning ini wan trowlibi. (b) Fa trowpatna kan teki na eksempre foe Abraham nanga Sara, èn nanga sortoe bakapisi? Gi wan eksempre.
15 Foeroe problema na ini a ten disi kan tjari spanning kon na ini joe trowlibi. Joe ben sa kan prakseri foe eksempre dati joe patna e gi foeroe prakseri na wan tra sma. Ondrosoekoe na tapoe na kontren foe trow problema, sosrefi toe foeroe troetroe ondrofeni, e sori dati te wan man ofoe wefi e gi toemsi foeroe prakseri na wan persoonlek mati, spesroetoe foe na tra sekse, disi kan tjari boen foeroe spanning kon na ini wan trowlibi. Ofoe joe trowpatna e gi ensrefi krinkrin na ini en wroko ofoe a lobi wan hobby troetroe ofoe wan tra sortoe foe ontspanning. Ala disi kan abi wan takroe krakti tapoe joe trowlibi. Kande joe trowpatna no e firi moro san e psa nanga joe. Joe e taki, neleki Sara, foe den sortoe moeiliki afersi disi, sodati moro ogri no e doe ini a tori? E efoe joe patna troetroe tjari wan sani kon na fesi san e hati joe, joe ben sa doe net soleki Abraham èn teki Gado na ini prakseri boenboen? So wan sortoe fasi foe doe sani no ben sa gi dek’ati foe abi wan boen takmakandra? — Odo 27:5.
16 A no de foe taki „dati lobi e tapoe foeroe sondoe” (1 Petr. 4:8). Soboen, no meki wan punt foe ala difrenti èn libisma fowtoe. Ma son sma foe di den frede ben hori densrefi na baka foe taki foe ernstig problema; ofoe efoe den ben taki foe den problema disi wel, dan den patna ben meki den firi leki den problema no de noti. Na wan sari sani dati na a fasi dati fasi foe libi e kon di foeroe tron e tjari bigi problema kon na ini na trowlibi. Wan pisten wan kristen oema be lasi ensrefi srefsrefi foe di en man na ini na seks demakandra no ben poti prakseri nofo na san en firi ben abi fanowdoe. A ben abi na firi dati foe na satisfaksi foe en firi a ben de „gebroiki en”. A ben teki na prakseri foe gwe libi en. Tokoe a no ben taki disi srefi ete nanga en man, bika a ben frede dati a no ben sa ferstan disi. Di a teki na rai foe wan lepi kristen, dan te foe kaba a tjari en firi di a ben hori na inisé kon na doro. A no ben ferstan sortoe krakti en libifasi ben abi tapoe en! A ben tjari den fanowdoe kenki kon èn now a problema dati no e pori moro langa den kolokoe. Kibri na krinfasi foe joe trowlibi foe di joe e kweki persoonlek takmakandra.
Na wet foe lobi boenfasi tapoe joe tongo
17. Sortoe „wet” moe de tapoe na tongo foe wan trowpaar? Gi eksempre.
17 Ma na fanowdoe foe persoonlek takmakandra de wan pasi di opo foe taki sani sondro foe prakseri? „Wan sma de di e taki sondro foe prakseri leki den soetoe foe wan feti-owroe, ma na tongo foe den koniwan de leki dresi” (Odo 12:18). Ija, awinsi joe abi leti èn joe abi den moro boen prakseri, tokoe wan sani di taki sondro foe prakseri kan kon alaten ete leki wan ’soetoe foe wan nefi’ (dolk). Nanga leti den e taki foe wan koni wefi dati a abi „na wet foe na lobi boenfasi tapoe en tongo” (Odo 31:26). En switi taki de so consequent dati den e kari disi wan wet. Efoe wan man tapoe wan ofoe tra fasi misi, fa ai warderi en dan te na wet disi de tapoe na tongo foe en oema! Wan kristen man ben brokosaka srefsrefi. Foe di a ben abi wan lasi na ini bisnis. „Wins fa a no fa joe ben proberi en”, en oema di e poti prakseri na sani ben taki. „Wan tra lési a sa waka moro boen.” Fa disi ben meki a firi ensrefi boen baka!
18. Fa wán trow-oema ben go libi moro nanga moro akroederi nanga na „wet” disi?
18 Spesroetoe na ini a ten foe wan kesekese dan switi wortoe de fanowdoe. Na srapoe taki foe wan oema di e meki trobi kan jagi en man gwe èn meki a bosroiti foe go libi ini wan sabana di no e meki froktoe (Odo 19:13; 21:19). Foe di na ini en trowlibi foeroetron trobi e meki, meki wan kristen oema ben teki na bosroiti foe libi akroederi na wet disi moro boen. Fa so? „Efoe wan sani e trobi mi, dan mi no e wasi en go na doro moro, soleki mi ben e doe alaten”, a tjari kon na fesi. „Mi e proeberi foe wakti te leki na moro boen ten doro te wi de wi wawan. Mi e dwengi srefi mi fesi èn mi no e broko mi man saka pe den pikin de. A e meki foe troe wan bigi difrenti!” A no de foe taki dati man nanga oema ala toe moe loekoe sortoe krakti dem wortoe moe abi tapoe firi foe égi waarde foe na trawan. — Odo 25:11; Gal. 5:15.
19, 20. (a) San de fanowdoe te wan sma „e loekoe sani na joisti fasi”? (b) Fa na joisti fasi foe si sani ben jepi na atibron foe wan trowoema foe kowroe, èn nanga sortoe bakapisi? (c) San de wan toe aksi di e tjari sani kon na krin?
19 Ma san de fanowdoe te den firi kon faja? Na foe si sani boen! „Na ati foe na koniwan e meki dati en mofo e sori dati ai si sani boen, èn na en mofoboeba ai poti krakti foe overtoigi sma a tapoe” (Odo 16:23). Na si foe sani na wan boenfasi wani taki dati wan sma e loekoe moro fara leki san a na tapsé foe si. Na ini Nehemia 8:8 na Hebrew wortoe e vertaal nanga „betekenis”. Fa na fasi foe si sani na wan boenfasi e jepi dati wan kaba kon na wan trobi? Di wan masra ben waka kon na ini en oso a ben miti en oema aladi a ben e iti na lontoe na ini a kamra forkoe, nefi spoen. „Joe no lobi mi”, a wasi kon na doro nanga watra-ai. „Joe e kon na oso èn ala ten joe e wroko na ini na djari. Mi abi jepi fanowdoe!” Ma nasani di ben trobi na wefi troetroe, ben de gensi na skinsei èn na sé foe firi. N solanga kaba a ben kisi wan baby èn now a ben de nanga bere baka. A ben firi leki den ben tapoe en na ini na oso. A man foe en ben loekoe sani na wan boen fasi. A ben oekoe psa na onkristelek atibron èn a ben ferstan san ben de na fundamenti foe na gensi disi. A piki foe en? „Mi e firi sari, mi goedoe. Mi ben moe de djaso foe jepi joe.” A ben tan tiri gaw. „Mi respeki gi en ben go na loktoe”, na oema ben tjari kon bakaten na fesi.
20 O troe den wortoe foe Odo 19:11 de: „Na fasi foe si sani na wan boen fasi foe wan libisma e meki en atibron séker kon slow, èn a de wan glori foe en sé foe loekoe psa na fowtoe”! Joe e sori sowan fasi foe si sani na wan boen fasi? Joe e loekoe na den sani di de baka den wortoe? Joe man foe loekoe psa sowan persoonlek fowtoe? Na fasi foe si sani na wa boenfasi kan meki na krakti foe overtoigi wan sma kon sosrefi toe na tapoe ibri sortoe aksi di wi e aksi wan tra sma. Ija, wan trowpatna di de ferstandiki èn tactvol èn di abi na fasi foe si sani na wan boen fasi, de wan presenti foe Gado èn meki wan boen trowlibi kon. — Odo 19:14.
Hori onvolmaaktifasi nanga difrenti ini na loekoe foe sani na prakseri
21. Fa joe trowlibi kan tan de foe bigi waarti foe di joe e teki difrenti na ini fasi foe si sani?
21 Alwasi trowpatna e doe someni moeiti leki den kan, tokoe den no sa agri noiti na ini ala sani. Difrenti sa de na ini na oekoe foe sani. Wan kristen opziener di e reis, di trow moro leki 25 jari, ben taki: „Son trowpaar ben taki: ’Wi kenki foe makandra!’ Dan den e poti prakseri na tapoe den difrenti disi èn dan a no e teki langa moro ofoe den no man foe tan nanga makandra moro. Mi oema nanga mi foe troe abi na ini son sani wan difrenti foe lobi foe sani, ma wi abi wan lo sani di wi lobi a srefi. Foe di wi e poti wi prakseri tapoe den sani di wi lobi a srefi, meki ibri dé wi trowlibi e kisi wan moro bigi waarde gi wi.” Joe de na a srefi fasi klari foe fiti joesrefi na a trawan èn hori na prakseri den difrenti di de na joe trowlibi?
22. (a) San kan jepi trowpatna foe feni satisfaksi ini den trowlibi? (b) San de na moro krakti sani di e gi dek’ati foe hori joe trowlibi krin?
22 Wan volmaakti patna no de. Satisfaksi wi kan kisi te wi e leri foe teki den difrenti di de na ini prakseri èn foe loekoe psa den moro pikin swakifasi (Kol. 3:13). Te joe loekoe en boen dan wi matifasi nanga Gado — na winsi dati a tan wi mati — de na moro krakti dek’ati foe hori wi trowlibi krin. Na libifasi foe kristensma di foe respeki gi na matifasi foe den nanga Jehovah e feti foe meki na trowlibi foe den waka boen, de séker wan sani foe wi prijse.
23. Fa wi kan meki wi trowlibi tron wan toemsi diri sani?
23 Ibri trowlibi di prakseri no e poti na tapoe, sa go na baka èn lasi en glori. Tokoe joe kan meki na glori kon baka te joe e doe wan opregti moeiti foe (1) meki persoonlek takmakandra gro, (2) foe hori na wet foe lobi-boenfasi na tapoe joe tongo, (3) foe hori onvolmaaktifasi nanga denki na ini prakseri. Disi makandra nanga a blesi foe Gado, sa meki joe trowlibi de wan toemsi diri sani, no wawan gi joe ma ook toe gi na moro bigi Sma di ben poti na trowlibi.
[Foetoewortoe]
a A bijbel e sori dati a ben de moro leki pikinnengre pré. A ben de troetroe ’ferfolgoe’. — Gal. 4:29, 30.
[Faki na tapoe bladzijde 2]
Fa a de nanga joe takmakandra?
(1) Omeni ten joe e psa makandra foe taki gewoon pikinso?
(2) Omeni foe oenoe takmakandra de soso zakelek (ososani afersi, den pikin, oenoe goedoe, nanga so moro fara), presi foe oenoe prati prakseri nanga firi nanga makandra?
(3) Wantoe afersi noso firi de nanga san joe wawan e broko joe ede ma di joe no man foe takimakandra nanga joe patna?
(4) O langa ten psa kaba sensi wan foe oenoe nomo foe di a lobi en patna ben gi en wan kado?
(5) Omeni tron oenoe e hori makandra anoe ofoe e fasi makandra boiti te oenoe abi seks demakandra?
[Prenki na tapoe bladzijde 4]
Wan oema di abi „na wet foe lobi boenfasi na tapoe en tongo”, den e warderi srefsrefi, spesroetoe na ini ten foe stress