Prisiri ini a Kownoekondre howpoe!
„Prisiri ini na howpoe. Horidoro ini banawtoe.” — ROMESMA 12:12.
1. Foe san ede wi kan abi prisiri foe a demakandra nanga Jehovah èn san na apostel Paulus ben gi den kresten na deki-ati foe doe?
„A KOLOKOE Gado” (1 Timoteus 1:11). O boen disi e taki foe Jehovah! Foe san ede? Bika ala den wroko foe en e meki en kolokoe srefisrefi. Foe di Jehovah na a Fonten foe ala boen sani di e meki sma kolokoe, dan ala en mekisani di abi froestan kan feni kolokoe foe a demakandra nanga en. Foe dati ede a e fiti, taki na apostel Paulus ben gi kresten na deki-ati foe warderi na prisiri grani di den abi foe sabi Jehovah Gado, foe de grantangi foe ala den toemoesi moi presenti foe den mekisani foe En, èn foe prisiri foe den lobi boen-atifasi di A e sori den. Paulus ben skrifi: „Prisiri ala ten ini Masra. Ete wantron mi sa taki: Prisiri!” — Filipisma 4:4; Psalm 104:31.
2. Sortoe howpoe e tjari bigi prisiri èn san den e gi kresten na deki-ati foe doe ini a tori foe a howpoe disi?
2 Kresten e teki a deki-ati disi di Paulus ben gi? Ija, foe troe den e doe dati! Jesus Krestes brada na jeje fasi, e prisiri ini a glori howpoe di Gado ben gi den (Romesma 8:19-21; Filipisma 3:20, 21). Ija, den sabi taki den sa abi prati na a meki kontroe foe na kefarlek moi howpoe gi a tamara foe a libisma famiri, gi den sma di e libi èn so srefi gi den dedewan, foe di den e dini nanga Krestes ini en hemel Kownoekondre tiri. Prakseri fa den sa prisiri dorodoro ini den grani foe den leki kompe-erfgenaam, foe e dini leki kownoe èn priester! (Openbaring 20:6) O kolokoe den sa de te den e jepi na getrow libisma famiri foe doro volmaaktifasi èn e jepi den foe orga na meki kon boen baka foe a Paradijs na wi grontapoe! Foe troe, ala den foetoeboi foe Gado abi „a fondamenti foe wan howpoe foe têgo libi, di Gado, di no man lei, ben pramisi bifo ten di ben pasa langa kaba” (Titus 1:2). Nanga a bigi howpoe disi na en fesi, na apostel Paulus ben gi ala kresten na deki-ati: „Prisiri ini na howpoe.” — Romesma 12:12.a
Troetroe prisiri — wan eigifasi foe na ati
3, 4. (a) San den wortoe „foe prisiri” wani taki èn o foeroetron kresten moesoe de nanga prisiri? (b) San na troe prisiri èn foe san a e anga?
3 „Foe prisiri” wani taki foe firi èn foe sori prisiri; a no wani taki foe de ini wan doronomo situwâsi foe e firi switi noso prisiri pasa marki. Den werkwortoe di e kroederi nanga den Hebrew èn Griki wortoe di bijbel e gebroiki gi „breiti”, „prisiri pasa marki” èn „prisiri”, e tjari na inisei firi abra èn so srefi a sori di wan sma e sori na dorosei taki a breiti. Kresten e kisi na deki-ati foe „go doro foe prisiri”, foe „de ala ten nanga prisiri.” — 2 Korentesma 13:11; 1 Tesalonikasma 5:16.
4 Ma fa wan sma kan de ala ten nanga prisiri? Disi man, foe di troetroe prisiri de wan eigifasi foe na ati, wan dipi inisei eigifasi, wan jeje eigifasi (Deuteronomium 28:47; Odo 15:13; 17:22). A de wan froktoe foe na jeje foe Gado, di Paulus ben kari leti baka lobi (Galasiasma 5:22). Leki wan inisei eigifasi, a no e anga foe sani na dorosei, srefi no foe den brada foe wi. Ma a e anga foe Gado en santa jeje. Èn a e kon foe na dipi inisei satisfaksi foe sabi taki joe abi na waarheid, na Kownoekondre howpoe, èn taki joe e doe san e plisi Jehovah. Foe dati ede, prisiri no de wan persoonlijk eigifasi nomo, di wi e gebore nanga en; a de wan pisi foe „a njoen sma di wan sma moesoe de”, a poti kon na wan foe den eigifasi di e meki Jesus Krestes difrenti foe tra libisma. — Efeisesma 4:24; Kolosesma 3:10.
5. Oten èn fa den dorosei sori foe prisiri kan de?
5 Ala di prisiri na wan eigifasi foe na ati, tokoe joe kan sori en na dorosei na okasi. San na den ten na ten dorosei sori disi foe prisiri? Den kan de iniwan sani, foe bigin nanga a poti foe wan korostoe fesi te na wan djompo foe prisiri srefi (1 Kownoe 1:40; Lukas 1:44; Tori foe den Apostel 3:8; 6:15). Disi wani taki dan, dati sma di no e taki foeroe noso di no e poti wan lafoefesi alaten no abi prisiri? Kwetikweti! Troe prisiri no e sori ensrefi ini doronomo takitaki, lafoe, a poti foe wan lafoefesi noso piritifi. Omstandigheid e meki taki prisiri e sori ensrefi na difrenti fasi. A no de prisiri wawan di e meki wi firi wán ini a Kownoekondrezaal, ma moro foeroe a de a dipi firi èn lobi di wi abi leki brada nanga sisa.
6. Foe san ede kresten kan prisiri ala ten srefi te den e tanapoe a fesi kondisi di no switi?
6 Na doronomo sei foe prisiri na a de di a de ala ten inisei foe wan sma, leki wan opregti eigifasi foe na njoen sma di wan kresten moesoe de. Disi na san e meki taki ala ten wi man foe de nanga prisiri. A no de foe taki, dati ten na ten wi e broko-ede nanga wan sani, noso wi e tanapoe na fesi omstandigheid di no switi. Ma tokoe wi man abi prisiri ini wi ati. Son fositen kresten ben de srafoe, èn den ben abi basi di ben de moeilek foe plisi den. Den sortoe kresten dati ben man foe de ala ten nanga prisiri? Ija, bika den ben abi na Kownoekondre howpoe èn na prisiri na ini den ati. — Johanes 15:11; 16:24; 17:13.
7. (a) San Jesus ben taki foe prisiri ala di joe de ini banawtoe? (b) San e jepi wi foe horidoro ini banawtoe èn soema ben gi na moro boen eksempel ini a tori disi?
7 Leti na baka di na apostel Paulus ben taki: „Prisiri ini na howpoe”, a ben taki moro fara: „Horidoro ini banawtoe” (Romesma 12:12). Jesus ben taki toe foe prisiri ini banawtoe di a ben taki na ini Mateus 5:11, 12: „Kolokoe joe de te sma e gi joe sjen èn e froefolgoe joe . . . Prisiri èn djompo foe prisiri, foe di na paiman foe joe bigi na ini den hemel.” Na prisiri èn djompo foe prisiri dja no abi foe de wan troetroe dorosei sori foe prisiri; a de na a fosi presi na dipi inisei satisfaksi di wan sma abi foe a plisi di a e plisi Jehovah èn Jesus Krestes te den e tanapoe fasti na ondro tesi (Tori foe den Apostel 5:41). Foe taki en leti, na prisiri e jepi wi foe horidoro, ala di wi de ini banawtoe (1 Tesalonikasma 1:6). Ini a tori disi, Jesus ben gi na moro boen eksempel. Den Boekoe e froeteri wi: „Foe na prisiri ede di den ben poti na en fesi, meki a ben froedrage wan pina-oedoe.” — Hebrewsma 12:2.
Prisiri ini na howpoe awansi problema de
8. A fesi sortoe problema kresten kan kon tanapoe, ma foe san ede problema no e teki a prisiri foe kresten poeroe?
8 Foe de wan foetoeboi foe Jehovah no e fri wan sma foe problema. Wi kan abi famiri problema, moeilekhèit na ekonomia sei, wan swaki gesontoe, noso dede foe den sma di wi lobi. Ala di den sortoe sani dati kan meki wi de nanga sari, den no e poeroe a gron di wi abi foe e prisiri ini a Kownoekondre howpoe, na inisei prisiri di wi abi ini wi ati. — 1 Tesalonikasma 4:13.
9. Sortoe problema Abraham ben abi, èn fa wi sabi taki a ben abi prisiri ini en ati?
9 Poti prakseri tapoe Abraham foe eksempel. Libi no ben switi ala ten gi en. A ben abi osofamiri problema. En dorosei wefi, Hagar, nanga en trow-wefi, Sara, no ben man feni en nanga makandra. Kesekese ben de (Genesis 16:4, 5). Ismaèl ben hori Isak na spotoe, èn ben froefolgoe en (Genesis 21:8, 9; Galasiasma 4:29). Te foe kaba, Abraham en lobi wefi, Sara, dede (Genesis 23:2). Ala di Abraham ben abi den problema disi, a ben prisiri foe a howpoe foe a Kownoekondre Siri, na Siri foe Abraham, nanga jepi foe soema ala den famiri foe grontapoe sa blesi densrefi (Genesis 22:15-18). Nanga prisiri ini en ati, a ben horidoro ini a dini foe Jehovah, wan hondro jari langa, baka di a ben libi Ur, a foto pe a ben gebore. Foe dati ede den skrifi foe en: „A ben e froewakti na foto di abi troetroe fondamenti, na foto foe san Gado de na bowman nanga mekiman.” Bika foe na bribi di Abraham ben abi ini a Mesian Kownoekondre di ben o kon, meki Masra Jesus, di Gado ben poti kaba foe tron Kownoe, ben kan taki: „Abraham . . . ben prisiri srefisrefi ini a froewakti foe si a dei foe mi èn a ben si en èn a ben prisiri.” — Hebrewsma 11:10; Johanes 8:56.
10, 11. (a) Sortoe feti wi leki kresten abi, èn fa wi e kisi froeloesoe? (b) San e pai gi a man di wi man feti na feti na wan volmaaktifasi kontrari a sondoe skin foe wi?
10 Leki onvolmaakti libisma, wi abi foe feti so srefi nanga wi sondoe skin èn na feti di wi e feti foe doe san boen kan gi toemoesi brokoskin. Ma a feti di wi e feti kontrari a swakifasi foe wi no wani taki, dati wi no abi howpoe. Paulus ben firi takroe srefisrefi foe na feti disi foe en skin, èn a ben taki: „Soema sa froeloesoe mi foe na skin di e ondrofeni na dede disi? Tangi foe Gado nanga jepi foe Jesus Krestes, wi Masra!” (Romesma 7:24, 25). So boen, nanga jepi foe Jesus Krestes èn na loesoe-paiman di a ben gi, wi kisi froeloesoe. — Romesma 5:19-21.
11 Na froeloesoe ofrandi foe Krestes e meki na man di wi no man feti na feti na wan volmaaktifasi kon boen baka. Wi kan prisiri ini a loesoe-paiman disi, foe di a e meki taki a man foe wi abi wan krin konsensi èn foe wi kisi pardon foe den sondoe foe wi. Na ini Hebrewsma 9:14, Paulus e taki foe „na broedoe foe Krestes” di abi na krakti foe „krin wi konsensi foe dede wroko.” So boen, a konsensi foe kresten no moesoe foe ondrofeni wan hebi kwinsi na ondro a kroetoe di den e kroetoe densrefi èn firi foe de nanga fowtoe. Disi, makandra nanga na howpoe di wi abi, e poti wan tranga krakti gi wan kolokoe prisiri (Psalm 103:8-14; Romesma 8:1, 2, 32). Foe di wi e prakseri dipi foe a howpoe foe wi, wi alamala sa kisi deki-ati foe feti na feti nanga boen bakapisi.
Hori wi howpoe boen na prakseri
12. Foe sortoe howpoe salfoe kresten kan prakseri dipi?
12 A de prenspari gi na fikapisi di salfoe nanga santa jeje èn den tra skapoe foe hori den „howpoe foe froeloesoe” na prakseri, foe di den e weri en leki wan ati di e kibri den (1 Tesalonikasma 5:8). Salfoe kresten kan prakseri dipi foe a toemoesi moi grani foe kisi libi na ini hemel sondro foe dede, foe man go na Jehovah Gado, èn foe njanboen foe persoonlijk demakandra nanga na glori Jesus Krestes èn den apostel èn alamala foe den tra 144.000, di ben hori den soifri retifasi ini ala den jarihondro. Fa disi de wan goedoe pasa marki foe abi den sortoe kompe disi!
13. Fa den salfoewan di de na grontapoe ete, e denki foe a howpoe foe den?
13 Fa den salfoewan di de na grontapoe ete èn di no de foeroe moro, e firi foe a Kownoekondre howpoe foe den? Wi kan loekoe disi sjatoe ini den wortoe foe wan foe den di ben dopoe ini 1913: „A howpoe foe wi na wan seiker sani, èn a sa kontroe dorodoro gi ibriwan foe den lasti wan foe den 144.000 memre foe na pikin ipi, pasa wan marki san wi prakseri srefi. Wi foe na fikapisi di ben de na ini a jari 1914, di wi ben froewakti taki wi alamala ben o go na hemel, no lasi na prakseri foe wi foe na waarde foe na howpoe dati. Ma wi e horibaka netso tranga gi disi leki fa wi ben doe dati oiti wan ten, èn omoro langa wi abi foe wakti en omoro wi e warderi en srefi. A de wan sani di warti foe wi wakti en, srefi efoe a e teki wan miljoen jari. Mi e si a howpoe foe wi moro hei leki oiti a fesi, èn noiti mi wani lasi mi warderi gi en. Na howpoe foe na pikin ipi e gi na seikerfasi toe taki na froewakti foe na bigi ipi tra skapoe, sa kon troe sondro foe degedege pikinso taki a no man, moro leki san wi oiti ben sa kan prakseri. Dati meki wi e hori fasti te na a joeroe disi, èn wi o tan hori fasti te leki Gado e sori troetroe taki a e hori ensrefi na den ’warti èn toemoesi bigi pramisi’ foe en.” — 2 Petrus 1:4; Numeri 23:19; Romesma 5:5.
Prisiri now ini a paradijs howpoe
14. Sortoe howpoe na bigi ipi moesoe foe hori na prakseri?
14 So wan sori foe bribi di e gi prisiri pasa marki, e poti na ini den wan di de foe na bigi ipi foe tra skapoe boen bigi reide foe e prisiri (Openbaring 7:15, 16). Den sortoe sma disi moesoe tan hori na howpoe foe pasa Armagedon libilibi na prakseri. Ija, loekoe go a fesi foe si taki Gado Kownoekondre e regtfardiki na universeel soevereiniteit foe Jehovah Gado èn e santa en glori nen, foe di a e tjari na bigi banawtoe, di sa krin grontapoe foe den ogri-atiwan foe soema Didibri ben de na gado foe den. Fa a sa de wan prisiri foe pasa na bigi banawtoe libilibi! — Danièl 2:44; Openbaring 7:14.
15. (a) Sortoe wroko foe meki sma kon betre Jesus ben doe di a ben de na grontapoe èn foe san ede? (b) San sa de den sani di de fanowdoe gi a gesontoe foe den sma di o pasa Armagedon libilibi èn foe san ede den de tra fasi leki den sma di e kisi wan opobaka?
15 Ini a tori foe na bigi ipi, Openbaring 7:17 e taki: „Na Pikin Skapoe . . . sa wei den, èn a sa tjari den na den fonten foe watra foe libi. Èn Gado sa figi poeroe ibri watra-ai foe den ai.” Ala di na profeititori disi abi wan kontroe now na jeje fasi, tokoe den sma di sa pasa Armagedon libilibi, sa si a troetroe kontroe foe en nanga den eigi ai. Fa so? We, san Jesus ben doe di a ben de na grontapoe? A ben dresi den malengriwan, meki den lanwan waka, opo den jesi foe den dofoewan nanga den ai foe den breniwan, èn a ben dresi gwasi-siki, lansiki èn „ibri sortoe siki èn ibri sortoe mankeri” (Mateus 9:35; 15:30, 31). A no dati na san kresten abi fanowdoe ini a ten disi? Na bigi ipi sa tjari siki èn mankeri di den ben abi ini a owroe grontapoe go na ini a njoen grontapoe. San wi e froewakti taki na Pikin Skapoe sa doe na dati? Den fanowdoe foe den sma di sa pasa Armagedon libilibi sa de difrenti toemoesi foe den fanowdoe foe sma di sa kisi wan opobaka. Den sma di kisi wan opobaka den sa meki njoen baka, so leki fa a sa sori, nanga dorodoro boen, gesontoe skin, ma den no sa abi libisma volmaaktifasi ete. Bika foe na wondroe foe na opobaka, a de krin taki baka dati den no sa abi na kon boen baka fanowdoe foe iniwan fosi mankeri nanga jepi foe na wondroe foe meki sma kon betre. Na a tra sei, foe di foe na aparti ondrofeni di den ben abi foe pasa Armagedon libilibi, meki foeroe sma foe na bigi ipi sa abi prati na a meki kon boen baka na wan wondroefasi fanowdoe èn den sa kisi dati toe. A de krin, taki wan prenspari sani di Jesus ben abi na prakseri nanga a dresi di a ben dresi sma ben de foe prenki, so taki na bigi ipi kisi deki-ati, na prisiri froewakti taki den no sa tan a libi wawan ma taki baka dati den sa meki kon betre.
16. (a) Oten na meki kon betre na wan wondroefasi foe den sma di pasa Armagedon libilibi sa feni presi, èn nanga sortoe bakapisi? (b) Na ini sortoe howpoe wi sa go doro foe prisiri ini a doesoenjaritiri?
16 Wi kan froestan, taki so wan meki kon betre na wan wondroefasi, sa feni presi a mindri sma di pasa Armagedon libilibi, no toemoesi langa baka Armagedon èn nofo ten bifo den e bigin nanga na opobaka (Jesaja 33:24; 35:5, 6; Openbaring 21:4; teki gersi Markus 5:25-29.) Dan sma sa trowe den bril, wakatiki, krokoe, ròlstoeroe, falsi tifi, jepisani foe man jere, èn den sortoe sani dati. Fa disi sa de wan reide foe prisiri! O boen so wan froekoe wroko foe Jesus foe meki sani kon boen baka, e kroederi nanga na ròl foe den sma di pasa Armagedon libilibi, leki na fondamenti foe a njoen grontapoe! Takroe siki sa poeroe a pasi, so taki den sma disi di pasa libilibi kan go a fesi nanga faja, e loekoe fajafaja go na den toemoesi moi wroko foe na Doesoenjaritiri di poti a den fesi, foe di den no e firi brokoskin foe den sani foe na owroe grontapoe di ben druk kande a den tapoe. Ija, srefi baka Armagedon, na bigi ipi sa go doro foe prisiri ini na moi howpoe disi foe kisi volmaakti libisma libi na a kaba foe den doesoen jari. Pasa na heri doesoenjaritiri, den o prisiri ini a howpoe foe doro na kolokoe marki dati.
17. Sortoe prisiri sa de te na wroko foe a meki kon boen baka foe na Paradijs e go doro?
17 Efoe dati na joe howpoe, dan prakseri so srefi dipi foe na prisiri foe abi prati na a meki kon boen baka foe a Paradijs na grontapoe (Lukas 23:42, 43). Wi no abi foe degedege taki den sma di sa pasa Armagedon libilibi sa jepi foe krin grontapoe èn sa sorgoe so boen gi switi presi pe dedewan sa opobaka. Beri sa meki presi kande gi konmakandra foe bari den wan di ben kisi wan opobaka foe dede, wan switikon, nanga so srefi den lobiwan foe wisrefi di wi ben lasi ini dede. Èn prakseri foe na toemoesi prisiri matifasi nanga den getrow man nanga oema foe den jarihondro di pasa. Nanga soema spesroetoe joe wani taki? A de Abel, Heinòk, Noa, Job, Abraham, Sara, Isak, Jakob, Josef, Moses, Josua, Rakab, Debora, Simson, David, Elia, Elisa, Jeremia, Esekièl, Danièl, noso Johanes na Dopoeman? We dan, na prisiri froewakti disi de wan pisi toe foe a howpoe foe joe. Joe sa man foe taki nanga den, leri foe den, èn wroko makandra nanga den foe meki na heri grontapoe kon tron wan paradijs.
18. Foe sortoe prisiri moro wi kan prakseri boen?
18 Prakseri pikinso toe foe, a gesontoe njanjan, na soifri watra, èn na krin loktoe, te a grontapoe foe wi kisi en volmaakti ekologis balansi baka so leki fa Jehovah ben meki en foe de. Dan libi no sa de nomo wan pasief fasi foe njan prisiri foe na volmaaktifasi ma a sa de wan aktief prati, di wani taki wan sani, ini den wroko di e gi prisiri. Prakseri foe wan grontapoe libimakandra foe sma di fri foe ogridoe, prakseri joesrefi wawan, djaroesoe, trobi — wan bradafasi pe alamala e kweki èn e sori den froktoe foe na jeje. Fa disi de wan span sani! — Galasiasma 5:22, 23.
Howpoe di e meki en warti foe libi
19. (a) Oten sma sa ondrofeni a prisiri di kari na ini Romesma 12:12? (b) Foe san ede wi moesoe de nanga a fasti bosroiti foe no meki den hebi foe a libi poesoe wi howpoe na wan sei?
19 Froewakti di kon troe no de howpoe moro langa, leki fa wi e ondrofeni now na prisiri di Paulus ben gi na deki-ati foe dati na ini Romesma 12:12 (Romesma 8:24). Soso foe prakseri nomo foe den blesi di Gado Kownoekondre sa tjari èn di de na wi fesi na wan reide gi wi foe prisiri ini a howpoe dati now. Abi na fasti bosroiti so boen, foe no gi den hebi foe na libi ini wan kroektoe grontapoe pasi foe poesoe na glori howpoe foe joe na wan sei. No kon weri èn no gi abra, so taki joe e lasi a howpoe na ai di de a wi fesi (Hebrewsma 12:3). Foe gowe libi na kresten waka nanga libi, no sa loesoe den problema foe joe. Memre taki efoe wan sma e tapoe nanga a dini foe Gado foe ala den hebi foe na libi foe now ede, dan tokoe a abi den hebi disi ete, ma a e lasi na howpoe èn e lasi so boen na man di a ben o man foe prisiri ini na toemoesi moi froewakti di de a wi fesi.
20. Sortoe bakapisi na Kownoekondre howpoe abi gi den wan di e teki disi èn foe san ede?
20 Na pipel foe Jehovah abi ala reide foe abi kolokoe libi. A krin howpoe foe den, di e gi krakti, e meki a libi warti foe libi. Èn den no e hori na prisiri howpoe disi gi densrefi. Nôno, den e angri foe prati disi nanga trawan (2 Korentesma 3:12). A de so taki den sma di e hori tranga na a Kownoekondre howpoe de wan pipel di de nanga froetrow, èn den e soekoe foe gi trawan deki-ati, foe di den e froeteri den foe a boen njoensoe foe Gado. Disi e foeroe a libi foe den wan di e teki na boskopoe nanga na moro moi howpoe di oiti ben gi na a libisma famiri ini algemeen — na howpoe foe na Kownoekondre di sa tjari na Paradijs kon baka na grontapoe. Efoe sma no e teki en, dan tokoe wi sa go doro foe prisiri, foe di wi abi na howpoe. Den sma di e gi dofoesei na den lasiman; a no wi. — 2 Korentesma 4:3, 4.
21. San de krosibei srefisrefi èn fa wi moesoe si a howpoe foe wi?
21 Na pramisi foe Gado de: „Loekoe! Mi e meki ala sani njoen” (Openbaring 21:5). A njoen grontapoe nanga ala den kefarlek switi blesi di de sondro kaba, de krosibei. A howpoe foe wi — foe libi ini hemel noso na wan paradijs grontapoe — de wan warti sani; hori fasti na en. Na ini den moeilek lasti dei disi, moro leki oiti, joe moesoe si en „leki wan ankra gi a sili, di de seiker èn fasti.” Nanga a howpoe foe wi di ankra ini Jehovah, „wan stonbergi foe têgo — a Stonbergi foe someni jarihondro”, dan nownow wi abi seiker tranga reide, di e gi wi krakti, foe „prisiri ini a howpoe” di poti a wi fesi. — Hebrewsma 6:19; Jesaja 26:4, The Amplified Bible.
[Foetoewortoe]
a Na ini 1992, dan Jehovah Kotoigi na a heri grontapoe sa abi leki jaritekst: „Prisiri ini na howpoe. . . . Horidoro ini begi.” — Romesma 12:12.
Overzicht aksi
◻ San na a bigi howpoe foe na libisma famiri?
◻ San na troe prisiri?
◻ Oten a kon betre na wan wondroefasi foe den sma di pasa Armagedon libilibi sa feni presi so leki a sori?
◻ Foe san ede wi no moesoe meki den hebi foe a libi poesoe a howpoe foe wi a wan sei?
◻ Na sortoe prisiri na a njoen grontapoe joe e loekoe go a fesi?
[Prenki na tapoe bladzijde 22]
A no ben sa foeroe joe ati nanga prisiri foe kotoigi foe den sortoe fasi fa Jesus ben dresi sma?
[Prenki na tapoe bladzijde 23]
Den sma di e prisiri ini na Kownoekondre e gi trawan deki-ati foe di den e prati a howpoe foe den nanga den