Joe moesoe teki dopoe?
DEN dri jari di pasa, Jehovah Kotoigi dopoe pikinmoro wan miljoen sma. Disi e gi wi wan gemiddelde foe 824 sma wán dei noso ibri seibi miniti 4 sma di e teki dopoe. Disi na a srefi leki a relisi faja foe a di foe 15 nanga a di foe 16 jarihondro?
Nôno, den sma disi no ben kisi dopoe na ondro dwengi, leki wan pisi foe a drai di ipi-ipi sma ben drai den libi noso leki wan bakapisi foe na aksi di wan kerki takiman ben aksi na wan emotioneel fasi foe teki dopoe. Den ben kisi dopoe foe di Jesus Krestes, a Masra nanga Tiriman foe kresten, ben gi a komando taki disi ben moesoe doe. Den ben waka ini den foetoemarki nanga baka den fasi di Jesus ben tjari kon na krin èn di den apostel, di Jesus srefi ben teki èn ben gi leri, ben doe ini a libi foe den.
Baka Jesus en opobaka èn bifo a ben o go na hemel baka, a ben gi den bakaman foe en a lasti komando disi: „Go foe dati ede èn meki disipel foe sma foe ala nâsi, dopoe den ini a nen foe a Tata èn foe a Manpikin èn foe a santa jeje, leri den foe ondrow ala den sani di mi ben komanderi oenoe. Èn, loekoe! Mi de nanga oenoe ala den dei te leki a bosroiti foe a seti foe sani” (Mateus 28:19, 20). Sensi a ten dati, disi ben de a wan enkri dopoe nanga watra di Gado feni boen.
Na a srefi fasi, bijbel e froeteri wi taki den fosi bakaman dati foe Krestes ben tron „kotoigi foe [Jesus] na Jerusalem nanga na heri Judea nanga Samaria èn te na den moro farawe pisi foe grontapoe” (Tori foe den Apostel 1:8). So leki fa Jesus ben taki na fesi, dan a preikiwroko foe den èn a wroko foe gi leri ben sa abi leki bakapisi a dopoe foe sma di e bribi èn di ben sa de bakaman toe foe Krestes.
A fosi eksempel foe disi di skrifi, ben feni presi na Jerusalem na a Pinksterfesa foe 33 G.T. Na a ten dati na apostel Petrus „ben opo tanapoe nanga den erfoe” èn ben taki nanga na ipi sma di ben kon makandra, foe Jesus a Mesias. A tori e froeteri wi taki a taki foe en ’ben boro den ini den ati’ èn den ben aksi san den ben moesoe doe. „Abi berow èn meki ibriwan foe oenoe teki dopoe ini a nen foe Jesus Krestes foe kisi pardon foe oen sondoe”, Petrus ben taki. A bakapisi ben de, taki „den sma di ben teki a wortoe foe en nanga den heri ati, ben kisi dopoe èn na a dei dati so wan dri doesoen sili ben kon moro” (Tori foe den Apostel 2:14-41). Tra tori di e kon na baka e taki dati a dopoe foe disipel ben kon, baka di den ben jere a kresten boskopoe, ben bribi ini a boen njoensoe èn ben abi berow. — Tori foe den Apostel 8:12, 13, 34-38; 10:34-48; 16:30-34; 18:5, 8; 19:1-5.
Na sortoe fasi?
Ma fa den njoen disipel disi ben dopoe na ini watra? A ben de foe di den ben natinati den (iti-iti foe watra), a kanti foe watra (kanti watra na tapoe na ede) noso nanga a doenkroen go na ondro watra (go dorodoro na ondro watra)? San tori na ini bijbel e sori? Foe di Jesus ben libi wan model na baka gi wi, „foe waka soifri na ini en foetoemarki”, na sortoe fasi en ben teki dopoe? — 1 Petrus 2:21.
Bijbel e sori taki Jesus ben dopoe na ini Jordan liba, wan bigi liba. Baka di a ben dopoe, a ben „opo komoto foe a watra” (Markus 1:10; Mateus 3:13, 16). So boen, te joe e loekoe en boen, den ben doekroen Jesus go na ondro watra ini Jordan liba. Johanes ben dopoe en, di, ala di a ben soekoe wan boen presi foe dopoe sma, ben teki wan presi ini a Jordan Lagipresi krosibei foe Salem, „bika foeroe watra ben de drape” (Johanes 3:23). Taki a go na ondro watra dorodoro ben de gi den bakaman foe Jesus a fasi fa den ben gwenti foe teki dopoe, wi kan si na den wortoe foe na Etiopia eunuch. Di a ben arki a leri foe Filipus, a ben bari taki: „Loekoe! Djaso watra de; san e tapoe mi foe teki dopoe?” Baka dati wi e si taki „den ala toe saka go na ini a watra” èn baka dati den ben „komoto na ini a watra”. — Tori foe den Apostel 8:36-39.
Grontapoe historia e sori go toe na a dopoe foe sma nanga jepi foe a doenkroen di den ben doekroen kresten go na ondro watra? Ija, historia e sori dati. Èn a de wan moi sani foe si taki foeroe bigi baki di den ben meki gi a doekroen foe sma go na ondro watra, de te now ete ini wan toe kondre. „Den archeoloog boeweisi e kotoigi krin foe a doekroen di den ben doekroen sma go na ondro watra leki a fasi di sma ben gwenti foe dopoe sma, na ini den fosi tin te nanga tinafo jarihondro”, a koranti Ministry e taki. A e taki moro fara: „Na mindri den broko presi foe fositen kresten bow-wroko èn so srefi na ini owroeten kerki di sma e gebroiki ete, a historia foe kresten dopoe de foe feni ete. Prenki di ferfi na ini grebi èn na ini kerki, pisipisi grasi noso ston nanga difrenti kloroe di seti na tapoe wan spesroetoe fasi na tapoe gron, na skotoe èn na plafon, stonpopki di sma koti na ini skotoe èn sani di sma teken na ini owroeten Njoen Testamenti papira, e gi moro finifini tori na a historia disi . . . Disi e meki a boeweisi kon moro foeroe di sma feni ini den sani di kerki fesiman skrifi, taki a doekroen go na ondro watra foe sma, ben de a fosi gwenti foe kerki foe dopoe sma.”
A New Catholic Encyclopedia e erken: „A de krin foe si taki dopoe ini a fositen Kerki ben doe foe di den ben doekroen sma go na ondro watra.” A no de foe froewondroe, foe dati ede, taki wi e feni koranti edelin leki den disi: „Lomsoe e tjari a dopoe foe di den doekroen sma go na watra, kon baka” (The Edmonton Journal, Kanada, 24 september 1983), „Dopoe nanga jepi foe a doekroen di den e doekroen sma go na ondro watra, abi krakti na tapoe lomsoe sma dja” (St. Louis Post-Dispatch, 7 april 1985), „Foeroe lomsoe e teki dopoe foe di den e doekroen den go na ondro watra” (The New York Times, 25 maart 1989), nanga „Dopoe foe di den doekroen sma go na ondro watra, wan prisiri di kon njoen baka” (The Houston Chronicle, 24 augustus 1991).
Nanga sortoe sani na prakseri?
Foe san ede Jesus ben aksi taki den disipel foe en ben moesoe dopoe? We, a ben de wan simbôl di e fiti taki den ben gi densrefi abra na Gado nanga den heri ati. A „boen njoensoe” ben moesoe preiki na heri grontapoe èn den ben moesoe meki disipel foe „sma foe ala den nâsi” (Mateus 24:14; 28:19). Disi ben wani taki dati Gado no ben wroko moro nanga a djoe nâsi wawan, di ben de sma di ben gi densrefi abra na en foe sensi den ben gebore. Kornelius nanga en osofamiri ben de den fosi heidensma noso sma di no de djoe, di ben teki a waarheid foe Jesus Krestes èn di ben kisi dopoe.
Foe den dipi a sma go na ondro watra ben sori taki den sma di ben kisi dopoe ben dede ini a tori foe wan fasi foe libi di bow lontoe densrefi. Na opo di den ben opo kon foe watra ben agersi taki den ben kon de now na libi foe doe a wani foe Gado èn foe poti dati na a fosi presi ini den libi, so leki Jesus ben doe (Mateus 16:24). Foe dopoe „ini a nen foe a Tata èn foe a Manpikin èn foe a santa jeje”, ben sori taki den ben leri èn teki a waarheid foe ibriwan foe den èn erken den leki san den de. (Mateus 28:19; teki gersi Tori foe den Apostel 13:48.) Dopoe ben de nomo wan fosi stap foe gi jesi na Gado èn foe a saka di wan sma moesoe saka ensrefi na en wani ondro.
Den Boekoe no e horibaka gi a fasi fa kerkisma na ala sei e denki taki a dopoe na wan sakramenti, dati wani taki wan relisi kerki gwenti di e gi wan paiman — grani, santafasi noso wini na jeje fasi — na a sma di kisi dopoe. Foe eksempel, a brifi foe paus Eugenius A di foe Fo Wan, di den teki skrifi na ini na artikel na fesi, ben go doro foe taki ini a tori foe dopoe: „A bakapisi foe a sakramenti disi de a kisi di wan sma e kisi pardon foe ala sondoe di a ben doe fositen èn di a e doe now; na a srefi fasi a e kisi pardon foe ala strafoe di de a bakapisi foe sondoe. Leki wan bakapisi foe disi, den no ben aksi foe sma di dopoe foe pai gi den sondoe di den ben doe ini a ten di pasa; èn efoe den dede bifo den doe wan sondoe, den e kon wantronwantron ini a kownoekondre foe hemel èn na a fesi foe Gado.”
Ma Jesus ben dopoe ala di a „no ben doe no wan sondoe” (1 Petrus 2:22). Boiti dati, so leki fa den Boekoe e taki, dan foe kisi pardon foe sondoe e kon soso nanga jepi foe a froeloesoe ofrandi foe Jesus Krestes. Ananias ben poti faja gi Saulus foe Tarsus: „Opo, go teki dopoe èn wasi den sondoe foe joe poeroe, foe di joe e kari [Jesus] nen” (Tori foe den Apostel 22:12-16). Ija, froeloesoe man soso nanga jepi foe a broedoe di Jesus ben trowe èn foe di wan sma e „kari a nen foe en” ini bribi. — Hebrewsma 9:22; 1 Johanes 1:7.
San de foe taki, foe dati ede foe den wortoe na ini 1 Petrus 3:21? Drape a e taki: „Now oenoe e kisi froeloesoe toe nanga san e kroederi nanga dati, foe namkoe a dopoe (no a poeroe foe a doti foe a skin, ma a begi na Gado foe wan boen konsensi), akroederi na opobaka foe Jesus Krestes.” Petrus ben agersi a dopoe nanga na ondrofeni foe Noa di ben tan na libi èn pasa den watra foe a Froedoe (verse 20). Noa ben sori troetroe bribi ini Gado, a ben bow na ark foe hori en osofamiri na libi (Hebrewsma 11:7). Na a srefi fasi, sma ini a ten disi kan kisi kibri foe a disiten ogri grontapoe, efoe den e sori bribi ini Jehovah Gado èn na ini san a ben gi foe kisi froeloesoe nanga jepi foe Krestes Jesus. Den moesoe doe sani toe tapoe a bribi dati. Te den abi berow foe sondoe, e drai den baka gi wan takroe fasi foe libi èn den e gi densrefi abra na ini begi na Jehovah Gado sondro foe poti kondisi, den e aksi Gado foe kisi wan boen konsensi. Ma a de tapoe a gron foe Jesus loesoe ofrandi èn na opobaka foe en nanga di a ben pristeri a waarde foe na ofrandi dati na Gado na hemel, taki sma e kisi pardon foe sondoe èn den man kisi froeloesoe. — 1 Peter 3:22.
San joe sa doe?
Joe na wan sma di abi demakandra nanga Jehovah Kotoigi wan pisi ten kaba? Kande joe ben tjari den kenki kon kaba na ini joe libi di de fanowdoe ini akroederi nanga bijbel gronprakseri, ma joe no ben teki stapoe foe gi joesrefi abra èn teki dopoe. Joe sa wani foe doe Gado wani, ma kande joe frede ete taki dopoe sa froeplekti joe sani. So boen, joe e froekisi foe tan farawe foe so wan frantiwortoe foe wan pisi ten. Pikinmoro 11,5 miljoen sma ben go na a fesa foe na Avondmaal foe Masra a jari di pasa. Ma a heimarki foe sma di ben abi wan prati na a preikiwroko foe a boen njoensoe ini a heri jari, ben de moro mendri leki 4,5 miljoen sma. Disi wani taki dati so wan seibi miljoen sma e sori pikinso warderi gi a waarheid foe Gado, ma den no de dopoe Kotoigi foe Jehovah. A no de foe taki, dati wan toe foe den sma disi na jongoe pikin èn sma di kisi belangstelling pas. Ma sonwan foe den sma di abi wan prati na ini a preikiwroko no dopoe ete toe. Foeroe sma de di ben teki wan soifri sabi foe bijbel, ma no ben gebroiki dorodoro gi densrefi den sani di Gado gi foe kisi froeloesoe nanga jepi foe dopoe.
Wan prenspari penti foe memre de, taki a de a sabi di joe sabi san Gado e aksi foe joe di e tjari a frantiwortoe dati. „Efoe wan sma sabi fa foe doe san boen èn tokoe no e doe en, a de wan sondoe gi en”, Jakobus 4:17 e taki. Esekièl 33:7-9 e sori taki wan sma di trawan froeteri den gebod èn den leri foe Gado, abi a frantiwortoe foe doe den. So boen na aksi de efoe wan sma abi opregti lobi gi Gado nanga wan troetroe winsi foe plisi en. Wan sma di troetroe abi so wan lobi èn wani wan spesroetoe matifasi nanga Jehovah Gado no ben sa hori ensrefi foe gi en libi abra na en sondro foe poti kondisi. Dopoe de soso wan dorosei simbôl foe a gi dati di wan sma gi ensrefi abra na Gado. A de wan fanowdoe stapoe foe kisi froeloesoe. Opregti bribiman e teki dopoe. — Tori foe den Apostel 8:12.
Den gran froewakti di Gado e gi na den getrow sma di gi densrefi abra na en, ini a njoen grontapoe di e kon e wegi moro hebi moro iniwan wini di de foe wan pisi ten nomo èn di na ogri owroe seti foe sani disi e sori foe pristeri. Frede gi kompe libisma sa gowe te wi e prakseri foe a makti anoe foe Gado (1 Korentesma 10:22; 1 Petrus 5:6, 7). Foe troe, disi na a ten foe aksi joesrefi, so leki fa na Etiopia eunuch ben aksi Filipus: „San e tapoe mi foe teki dopoe?”
[Prenki na tapoe bladzijde 6]
Neleki na Etiopia eunuch, joe e aksi joesrefi: „San e tapoe mi foe teki dopoe?”