Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w93 1/10 blz. 4-7
  • Wan grontapoe sondro foefoeroeman

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Wan grontapoe sondro foefoeroeman
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • „Meki a foefoeroeman no foefoeroe moro”
  • Seikerfasi ini Gado njoen grontapoe
  • Foe san ede foefoeroe e kon moro foeroe?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Te foefoeroeman di e tjari gon e kon foefoeroe nanga tranga
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
  • Na meki bekenti na ala sey fu bun nyunsu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1990
  • „Feni furu prisiri ini Yehovah”
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2003
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
w93 1/10 blz. 4-7

Wan grontapoe sondro foefoeroeman

A PASA so esi. Wan man di ben weri nètjes, poti wan gon na a ede foe Antonio,a leti na fesi en oso na São Paulo, Brasionkondre. Nanga tranga a aksi en den sroto èn den papira foe na oto foe en èn esi-esi a rèi gowe.

Na Rio de Janeiro, leti na fesi foe en oemapikin di ben abi tin jari, fo man di ben abi foeroe fetisani, ben dwengi wan man di ben nen Paulo. Dan den foefoeroeman, baka di den rèi go na en oso, go na inisei, foefoeroe san den ben wani èn lai den sani ini den toe oto foe Paulo. Ala di den ben tapoe skreki gi a wefi foe Paulo taki den ben o kiri en, den teki en nanga wan wrokoman foe en, foe hori den na panti. Den go na a gowtoewenkri foe Paulo na fotosei èn den foefoeroe ala warti sani. Ma onfroewakti den foefoeroeman bèl den baka ten, foe froeteri den pe den ben libi den oto.

Fa a e broko sma saka te sma e ròs den foe a moni nanga goedoe di den wroko so tranga gi dati! Ala di Antonio èn Paulo no ben loesoe a tori disi na den eigi fasi, tra sma e doe dati. Den e meki a foefoeroeman pai nanga en libi noso den e gi en hebi mankeri, noso den e lasi kande den eigi libi. Foe eksempre, di wan jonkoeman hari na oloisi poeroe foe wan Brasion oema, na oema di ben kon foeroe nanga atibron, hari wan gon poeroe foe en tas, soetoe a foefoeroeman kiri en. San ben de a bakapisi? O Estado de S. Paulo (wan koranti) e skrifi: „Sma di ben si san ben pasa, ben prèise a fasi fa na oema, di no wan sma no sabi, ben handri èn no wan sma ben wani foe jepi skowtoe foe kon sabi soema na a oema disi.” Ala di kresten e angri foe wan grontapoe sondro foefoeroeman, den no e teki refensi leki fa na oema ben doe. Foe di Gado na a sma di e teki refensi, den e poti prakseri na tapoe den wortoe na Odo 24:19, 20: „No sori atibron gi sma di e doe ogri. No djaroesoe na tapoe den ogri sma. Bika wan tamara no sa sori foe de gi den sma di e doe takroe.”

Ma efoe wan sma e kon na joe tapoe, san joe kan doe dan? Wan sani di ben pasa na Rio de Janeiro e sori o prenspari a de foe tan tiri. Heloisa, wan kresten oema, ben teki bus foe go hori wan bijbelstudie. Toe man bigin ròs den sma di ben sidon ini a bus. Di den doro a presi pe Heloisa ben moesoe saka, Heloisa taigi den man taki a ben de wan Kotoigi foe Jehovah èn taki a ben e go hori wan bijbelstudie. A sori den en bijbel èn a bijbelstudie jepisani. Sondro foe ròs en, den foefoeroeman ben gi Heloisa primisi foe saka foe a bus. Ma wan tra sma di ben sidon ini a bus, no ben kisi pasi foe saka. A man di ben rèi a bus ben taki baka ten, taki noiti ete a ben si so wan sani.

Regina ben tan tiri toe, di toe man nanga gon ben gi en a komando foe go na ini en oto. Di Regina ben sori den en eigi eksemplaar foe a tijdschrift Ontwaakt!, a ben gi den kotoigi. Foe di senwe ben trobi den foefoeroeman, Regina ben aksi den foe opo a pikin kasi ini a dashboard, pe a ben abi wan toe soekroesani. Ma di den foefoeroeman si kassette-lolo nanga Kownoekondre melodi, den bigin arki a pokoe dati. A sfeer ben kon moro switi èn den foefoeroeman ben teki a bosroiti foe libi Regina na seipasi, sondro foe doe en wan sani. Den ben gi en a djaranti taki a ben o feni wan sma di abi switifasi, foe jepi en. Baka di Regina ben waka tin miniti, a doro na wan oso, ma na ososma no ben man bribi a tori foe en, èn ben taki: „A no gersi taki sma kon na joe tapoe; joe de so tiri.”

Ala di wan sma di den ròs, kande no e kisi mankeri na en skin, tokoe so wan ondrofeni di e broko a senwe foe sma, kan abi serjoesoe bakapisi. ’A sma di den ròs kan kon de onseiker, a no wani si memre foe en osofamiri na ai noso den sma di e proeberi foe jepi en, a no man froetrow tra sma, a e foeroe en ede nanga finifini tori di abi foe doe nanga na orga foe sani, a abi a firi taki grontapoe de onregtfardiki’, na so O Estado de S. Paulo e taki. Kontrari foe dati, wan sma di den ròs, ma di e poti en froetrow na ini Jehovah Gado, e pasa na ondrofeni kande sondro foe kisi mankeri na en skin èn na emotioneel sei. Ma tokoe, joe no ben sa agri taki a ben sa de wan blèsi efoe no wan ogridoe ben sa de moro noso wan sani di e frede sma?

„Meki a foefoeroeman no foefoeroe moro”

Ala di foeroe sma lobi a bigi-ai fasi fa den e libi, Gado Wortoe ben jepi foefoeroeman foe kenki den sani di den e angri foe den èn a persoonlijkheid foe den (Efeisesma 4:23). Foe di den abi wan troetroe marki ini den libi di abi en fondamenti na tapoe bijbel, den e poti prakseri na tapoe den wortoe: „A moro boen foe abi pikinso sani nanga regtfardikifasi, leki foe abi sani pasa marki sondro gerègtighèit” (Odo 16:8). Claudio e froeteri: „Pikinmoro ala mi famiriman ben de Kotoigi, ma noiti mi ben arki san den ben abi foe taki foe Jehovah nanga den sani di a abi na prakseri. Di mi ben drai kon baka foe wan rèis foe pikinmoro 2000 kilometer ini wan pickup di mi ben foefoeroe, mi ben moesoe foe pasa foeroe skowtoe-post. Ala di a sani disi ben pasa, mi ben froestan taki mi ben abi foe kenki mi libi. Mi ben proeberi foe doe dati kaba, ma sondro boen bakapisi. A leisi disi mi bigin denki foe den famiri foe mi di de Jehovah Kotoigi èn fa den de tra fasi, den abi prisiri, den de kolokoe èn den abi vrede.” A bakapisi ben de, taki Claudio bigin studeri Gado Wortoe, ben stòp nanga drugs, ben libi den owroe mati foe en èn ben tron wan kresten bedinari.

Trawan now e poti prakseri toe na tapoe den wortoe: „No poti joe froetrow na ini foefoeroe, èn no kisi heimemre soifri foe di joe e foefoeroe” (Psalm 62:10). Baka di den poti José na strafoe-oso, foe di a ben proeberi foe kiri wan sma di a ben ròs, José, di ben de wan srafoe foe drug èn di ben seri dati toe, ben abi wini foe wan bijbelstudie nanga en swagri. A ben stòp foe gebroiki èn seri drugs èn now a de wan fajafaja Kotoigi.

Ma tokoe, wan njoen persoonlijkheid no e kon wantewante noso leki wan wondroe. Oscar, di ben poti ensrefi dipi na ini drug èn foefoeroe, e froeteri: „Mi ben begi Jehovah so tranga taki nofotron mi ben kan foeroe wan pikin liba nanga den watra-ai foe mi.” Ija, boiti wan fajafaja studie foe Gado Wortoe, a de fanowdoe foe begi doronomo komoto na a ati. Loekoe a koni foe a prakseri ini a begi disi: „No gi mi pôtifasi, no gi mi goedoe. Meki mi njan a njanjan di den gi mi, so taki mi no sa kon kisi satisfaksi èn troetroe sa taki mi no sabi joe èn taki: ’Soema na Jehovah?’ èn taki mi no e kon pôti èn e go foefoeroe troetroe èn wisiwasi a nen foe mi Gado.” — Odo 30:8, 9.

Troetroe lobi moesoe kon ini a presi foe a prakseri di wan sma e prakseri en eigi belang nomo: „Meki a foefoeroeman no foefoeroe moro, ma meki a wroko tranga na presi foe dati, e doe wan boen wroko nanga en anoe, so taki a kan abi wan sani foe prati nanga wan sma di de ini nowtoe” (Efeisesma 4:28). Neleki fa a ben de nanga wan toe kresten foe a fosi jarihondro, di fosi ben de ’foefoeroeman noso sma nanga bigi-ai’, na so Jehovah, nanga jepi foe a froeloesoe-paiman foe Jesus Krestes, e gi pardon na wan sari-atifasi na den sma di abi berow (1 Korentesma 6:9-11). Fa a de wan korostoe taki, awansi sortoe sani wi ben doe, wi kan kenki a fasi fa wi e libi èn kisi na boen-ati foe Gado! — Johanes 3:16.

Seikerfasi ini Gado njoen grontapoe

Tjari wan grontapoe sondro foefoeroeman kon na ini joe prakseri. Joe no ben sa abi wan diri wet-sistema fanowdoe foe meki sma hori densrefi na den wet, so leki kroetoeman, afkati, skowtoe nanga strafoe-oso! A ben sa de wan grontapoe pe ala sani e waka boen èn pe ala sma sa abi lespeki gi makandra èn den goedoe foe den! A sori leki wan sani di joe no man bribi? Gado sa boemoei troetroe ini libisma afersi èn tjari ogridoe kon na wan kaba? Wi e gi joe a kari foe ondrosoekoe a boeweisi taki bijbel na a Wortoe foe Gado èn taki joe kan froetrow ini den profeititori di de na ini. Joe sa feni wan boen fondamenti foe froetrow na tapoe taki wan kenki de na pasi. No wan sma kan hendri Gado foe tjari a froelekti kon di a pramisi ala sma di lobi regtfardikifasi: „No sori atibron nanga den ogriwan. No djaroesoe na tapoe den sma di e doe onregtfardikifasi. Bikasi neleki grasi den sa pori gowe esi-esi èn neleki njoen groen grasi den sa kon flaw” (Psalm 37:1, 2). Den wortoe dati di skrifi langa ten pasa kaba, heri esi sa kon troe dorodoro.

A Kownoekondre foe Gado sa tjari wan kaba kon na ala sari nanga onregtfardikifasi, di e meki so foeroe sma lasi howpoe èn di e tjari onseikerfasi kon. No wan sma no sa de ini nowtoe èn firi a druk foe go foefoeroe. Ini profeititori wi e kisi a djaranti: „Karoe sa de bogobogo na grontapoe; tapoe na ede foe den bergi sani sa de pasa marki. A froktoe sa de leki na tapoe a Libanon, èn den di komoto na a foto, sa gro leki den prani foe grontapoe” (Psalm 72:16). Foe troe, ini a Paradijs di meki kon boen baka, no wan sani sa de, di sa pori a vrede foe libisma di sabi èn e anbegi a troe Gado. — Jesaja 32:18.

Fa a sa de wan pai gi den wan di ben kakafoetoe gi den fasi foe a grontapoe disi di de nanga bigi-ai! Odo 11:19 e taki: „A sma di e tanapoe steifi ini regtfardikifasi, na en sa kisi libi, ma a sma di e go soekoe san takroe, na en sa kisi en eigi dede.” Ija, baka te den ogri sma koti poeroe, no wan sma sa abi wan reide foe frede gi en libi noso gi den goedoe foe en. Psalm 37:11 e gi wi a pramisi disi: „Den safri-atisma sa abi na grontapoe leki den goedoe, èn foe troe den sa feni den switi prisiri ini vrede pasa marki.”

[Foetoewortoe]

a Den kenki wan toe nen.

[Faki na tapoe bladzijde 5]

Kakafoetoe gi a troe foe foefoeroe

NA OSO — Foe di foefoeroeman kan broko doro na ini joe oso awansi joe de na oso efoe no, dan joe moesoe tapoe den doro èn sroto den. Sabiman e rikomanderi foe abi alarmsistema noso wan dagoe foe hori wakti. Taigi wan birman noso birfrow di joe kan froetrow, oten joe o gowe nanga fakansi. Tan tiri — foefoeroeman e handri esi-esi, onfroewakti, èn den kan kenki san den abi na prakseri wantronso efoe senwe e trobi den. Efoe joe na wan Kotoigi foe Jehovah, meki den sabi dati èn proeberi foe gi kotoigi. Joe kan proeberi foe wiki switifasi noso sari-ati. No feti nanga den efoe den no kon na joe tapoe ete.

NA POEBLIKI — De na ai foe si efoe wan sma e waka na joe baka. Waka na mindribere foe a foetoepasi. Tan farawe foe doengroe strati pe no wan sma no de. Hori joe portmoni noso den warti sani foe joe na wan boen presi. No draidrai, ma waka neleki joe e go na wan presi. Efoe a kan, dan no weri diri krosi noso brenkibrenki gowtoesani. Go na wenkri makandra nanga wan tra sma te a de fanowdoe ini wan bepaalde situwâsi. Tjari soso a moni di joe abi fanowdoe nanga joe, èn prati en na difrenti saka noso presi.

NA INI WAN OTO — Efoe a kon tron wan aladei sani ini a birti foe joe, taki sma e foefoeroe joe oto, ala di joe e sidon na ini, dan no tan na ini joe oto te a parkeer. Teki difrenti pasi te joe e go noso te joe e komoto na wroko. Teki wan pasi di no de so kefarlek, srefi te a de pikinso moro langa. Bifo joe e go parkeer, loekoe lontoe joe foe si efoe joe e si wan sani di joe no e froetrow. Efoe a kan, no opo a baki foe na oto ini wan birti pe no wan sma no de. No libi warti sani ini na oto, so taki sma kan si den. Wan keti di sroto èn di sma kan si noso tra jepisani foe tapoe foefoeroeman, kan meki wan foefoeroeman lasi-ati.

[Faki na tapoe bladzijde 6]

„Stòp foe tjari warti sani kon makandra gi joesrefi na grontapoe, pe motoe nanga froestoe e pori den èn pe foefoeroeman e broko oso èn e foefoeroe den. Tjari moro foeroe warti sani kon makandra gi joesrefi na ini hemel, pe motoe nanga froestoe no e pori den, èn pe foefoeroeman no e broko oso èn e foefoeroe den.” — Mateus 6:19, 20

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma