Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w93 1/10 blz. 3-4
  • Foe san ede foefoeroe e kon moro foeroe?

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Foe san ede foefoeroe e kon moro foeroe?
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Foe san ede sma e foefoeroe?
  • Oenoe no mag foefoeroe
  • No tron wan fufuruman noiti!
    Teki leri fu a Bigi Leriman
  • Wan grontapoe sondro foefoeroeman
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
  • Loekoe boen nanga falsi profeiti!
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1992
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1993
w93 1/10 blz. 3-4

Foe san ede foefoeroe e kon moro foeroe?

RIO DE JANEIRO — sonde 18 oktober 1992. Den barinen sekanti na Copacabana nanga Ipanema, lai nanga sma. Wantronso, troepoe jongoesma e broko doro na den sekanti, e feti nanga densrefi èn e foefoeroe ala warti sani foe den sma di de na tapoe den sekanti. Den skowtoe di de moro mendri leki a troepoe jongoesma, e tanapoe e loekoe — den no man doe no wan sani foe jepi den sma di fadon na a anoe foe den foefoeroeman. Gi den sma di e libi na Rio de Janeiro nanga den sma di e go koiri drape, a de wan toemoesi takroe sani di e meki den kon frede.

Foe troe, ogridoe di abi foe doe nanga goedoe, kon tron wan aladei sani. Ini bigi foto, foefoeroeman ben ròs jongoesma — èn sontron den e kiri den srefi — foe teki den pata foe den. Foefoeroeman e go na ini oso foe sma, efoe den sma de na oso efoe no. Oneerlijk bediende, e foefoeroe gowtoe sani nanga moni, baka di den ben kon sabi pe sani e tan ini na oso, èn baka dati no wan sma no man feni den bediende moro. Ipi-ipi sma e foefoeroe den wenkri, foe di den e teki sani sondro foe pai gi den. Groepoe di orga densrefi boen, e foefoeroe sma srefi, so leki de foe si na a nomroe di e gro foe sma na Brasionkondre di den e foefoeroe tjari gowe. Èn joe kan gi tra eksempre kande, di joesrefi ondrofeni noso di ben pasa ini joe birti. Ma foe san ede someni foefoeroe de?

Foe san ede sma e foefoeroe?

Ala di pôtifasi di e kon moro foeroe èn a gebroiki foe drug, na toe foe den moro prenspari reide, sma no abi wan krin piki tapoe na aksi disi. The New Encyclopædia Britannica e taki: „Sma moro foeroe no e soekoe no wan enkri reide moro gi ogridoe, foe di den e si en leki wan sani pe piki no de na tapoe.” Ma a srefi boekoe e taki dati den sortoe problema leki foefoeroe „abi langalanga foe doe nanga a firi di jongoesma abi taki den no warti noti èn a mandi di den mandi taki den no man kisi den goedoe èn a moni foe na aladei libi”. Ija, foe di a druk foe bai sani nomonomo de so hebi, meki foeroe sma no e si wan tra fasi foe kisi den sani di den wani, leki foe go foefoeroe den.

Ma a de wan moi sani foe si, taki The World Book Encyclopedia e sori taki: „A nomroe foe ogridoe e tan a srefi, te joe e teki en gersi nanga den owroe libisma libimakandra, pe sma e bribi taki a fasi fa den e libi sa go so doro. Nomroe foe ogridoe e kren moro makriki ini libisma libimakandra, pe sani e kenki esi-esi ini a tori foe pe sma e libi èn san den e doe foe wroko moni — èn ini a howpoe foe den foe abi wan boen tamara.” Na encyclopedia e taki moro fara: „Jongoe sma abi moro mendri okasi foe feni wroko. Den wroko di de foe kisi sondro taki joe abi spesroetoe skoro fanowdoe, e sori so soi te joe e agersi den nanga na esi-esi èn span fasi foe kisi sani nanga jepi foe foefoeroe. Jongoe sma moro esi de klariklari toe foe teki a tjans taki skowtoe e kisi den, bika den no abi noti foe lasi.”

Ma tokoe, foeroe sma di no abi wroko noso di abi wroko di no e pai foeroe moni, no e foefoeroe, ala di bigi nomroe foe kantoro-wrokoman nanga anoe-wrokoman doronomo e foefoeroe sani na den wrokope, neleki a de wan pisi foe a moni di den e wroko. Foe taki en leti, gi son foefoeroe doe, joe moesoe abi wan bepaalde hei posisi ini a libimakandra. Joe no ben jere foe den sjentori di ben abi foe doe nanga bigi moni, pe den sma di ben de na ini ben de politiekman, lantiman èn bisnisman? Tweifri no de taki a no pôtisma wawan e foefoeroe.

Memre toe, taki kino nanga telefisi programa nofotron e meki spotoe nanga foefoeroe (a trangawan de srefi wan foefoeroeman kande), san e meki sma teki foefoeroe leki wan gewoon sani. Wi moesoe taki dati a loekoe di sma e loekoe den sortoe kino dati, sma e kari ontspanning kande, ma na a srefi joeroe den e sori a poebliki fa foe foefoeroe. Den no e kenki a prakseri na wan trikifasi taki ogridoe e tjari wini kon gi sma? Bigi-ai, lesi, nanga a denki taki ala sma e foefoeroe sondro foe kisi strafoe, sondro misi e meki foefoeroe e kon moro nanga moro. A no abi misi taki wi e libi ini a „moeilek ten” di den ben froeteri foe dati na fesi, pe a prakseri di sma e prakseri den eigi belang nomo èn a lobi gi moni ben sa de na ala sei. — 2 Timoteus 3:1-5.

Oenoe no mag foefoeroe

Ala di den markitiki foe grontapoe drai dorodoro, a de prenspari foe gi jesi na a komando: „Meki a foefoeroeman no foefoeroe moro” (Efeisesma 4:28). Wan sma di e si goedoe noso prisiri leki wan toemoesi warti sani, kan kori ensrefi foe bribi taki foefoeroe warti a tjans. Ma foefoeroe de wan serjoesoe sani ini Gado ai èn dati no e sori lobi gi a sma na joe sei. Boiti dati, srefi a foefoeroe foe pikin sani kan meki wan sma ati kon tranga. Èn san de foe taki foe a si di sma e si joe leki oneerlijk? Soema sa froetrow wan foefoeroeman? Gado Wortoe e taki na wan koni fasi: „No meki no wan foe oenoe pina leki wan kiriman noso wan foefoeroeman noso wan sma di e doe ogri.” — 1 Petrus 4:15.

Seiker joe e sari taki foefoeroe e kon moro foeroe, ma fa sma ini birti pe foefoeroe e pasa marki dei foe dei, e tjari densrefi? Fa sma di fosifosi ben de foefoeroeman, ben kenki a fasi fa den ben libi? Wan ten sa kon taki foefoeroe sa kon na wan kaba na heri grontapoe? Wi e gi joe a kari foe leisi na artikel di e kon now: „Wan grontapoe sondro foefoeroeman.”

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma