A tiri foe libisma ben misi?
SOEMA ben meki ala sani? Efoe joe e piki tapoe na aksi disi nanga „Gado”, dan joe e agri nanga miljoenmiljoen sma di e bribi ini a Gado foe bijbel, a Mekiman.
Tokoe, foeroe sma di e bribi ini Gado, abi moeiti nanga a prakseri taki A e doe foeroe fajafaja foe loesoe den problema foe a libisma famiri. A de wan troe tori foe denki taki Gado abi wan programa di o tjari froelekti gi a libisma famiri? Foeroe sma no e feni reidelek boeweisi taki disi de so.
Doesoendoesoen jari langa, libisma proeberi foe jepi densrefi tapoe wan lo fasi, e soekoe loesoe gi den problema, ala di den e libi Gado na wan sei. Ma libisma feni den loesoe? Noso den problema e tron moro serjoesoe èn moro moeilek foe kisi wan loesoe? Fa libisma e handri nanga den problema di abi wan loesoe tranga fanowdoe ini a grontapoe foe a ten disi?
Wan sabiman taki en so: „Sensi a kenki di industria kenki esi, den goedoe kondre ben gebroiki toemoesi foeroe foe den natuurlek fonten foe grontapoe, foe di den e meki plan di no kan horidoro èn di abi foe doe nanga a meki di sma e meki sani èn a gebroiki di sma e gebroiki sani. Den plan disi e pori a heri grontapoe kontren èn disi e tjari lasi gi den pôti kondre.”
Libisma e go doro foe pori grontapoe. Clarín, a koranti foe Argentina, ben skrifi: „Ini a di foe toe pisi foe a jarihondro disi, bigi-ai na ekonomia sei, a misi di sma e misi foe warskow, èn a poti di sma e poti warskow na wan sei, ben de frantiwortoe gi bigi rampoe di no kiri foeroe libisma wawan, ma di ben tjari a heri kontren go na baka toe, na so wan fasi taki sma no man prakseri ofoeroe dati de.”
Now hebi pina gersi wan sani di o tan gi ala ten ini wi disiten libimakandra. Srefi den kondre di den e kari goedoe kondre foe grontapoe, e broko kindi gi a toemoesi hebi lai foe pôtifasi. So leki fa The Globe and Mail foe Toronto, Kanada, e taki, te joe loekoe en boen, dan a de so taki „wán foe a di foe dri pisi foe ala sma foe Kanada sa ondrofeni pôtifasi ini a pisi ten te den man wroko”. A koranti e taki moro fara dati „a broko foe na oso-famiri na wan foe den prenspari reide foe pôtifasi, èn ini den jari di pasa a sani disi kon moro dei foe dei”.
A fowtoe gebroiki foe drug na wan tra marki foe a go di a libimakandra e go na baka. San a libisma famiri man doe ini a tori disi? Foe taki en leti, dan den no man doe foeroe. Miljoenmiljoen sma e tan ondrofeni a go di sma e go na baka na skin fasi, na froestan sei èn ini a tori foe boen gwenti nanga wet, san de wan bakapisi di e kon langalanga, foe di den gebroiki drugs na wan fowtoe fasi. Èn a problema e panja ensrefi esi-esi na ala sei.
A gersi leki sabidensiman e lasi a strei nanga siki. A troe, taki a disiten teknologi wini foeroe feti. Tokoe, wan toe fasi fa sabidensi e wroko srefi ben meki njoen sortoe foe kefarlek micro-organismen kon na doro, di ben man kakafoetoe gi den dresi.
Den tiri foe libisma no kan tapoe den ogri di den e doe ogri na den reti foe libisma, di panja na ala sei. Leki eksempre, ala di den foeroe pramisi nanga wet meki foe sma no go ini katibo, a prakseri de, taki na heri grontapoe moro leki wan hondro miljoen sma de, di moesoe wroko na ondro kondisi di de a srefi leki katibo sondro foe abi wan-enkri howpoe.
Ma foe san ede a tiri foe libisma ben misi? Poti prakseri tapoe den sani disi. A tiri foe libisma e kon foe libisma — libisma di no man doe ala san den wani. Na ondrofeni ini a libi foe den de sjatoe wan fasi èn moro foeroe a skotoe foe spesroetoe koeltoeroe noso libipresi ede. A koni foe den skotoe toe. Awinsi sortoe tiri den e gi, a e sori taki den skotoe. So leki fa na apostel Paulus ben taki, „alamala sondoe èn no man doro a glori foe Gado”. — Romesma 3:23.
San e pasa troetroe, na taki foeroe foe den problema èn sani di e tjari problema kon, di a moro bigi pisi foe a libisma famiri e ondrofeni, na a bakapisi di e kon langalanga noso di no e kon langalanga foe a poti di den e poti a tiri foe Gado na wan sei. Ma, pe so wan tiri de foe feni? Fa Gado e gi wi tiri ini a ten disi? Na artikel di e kon now sa poti prakseri tapoe den piki.