Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w94 1/4 blz. 4-8
  • Pe joe kan feni tiri di joe kan froetrow?

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Pe joe kan feni tiri di joe kan froetrow?
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Den meki foe kisi tiri foe Gado
  • A skrifi di Gado skrifi bijbel
  • A e gi wini ala ten — noiti a e doe ogri
  • Wan seiker tamara gi denwan di e waka baka a tiri foe Gado
  • Suku a tiri fu Gado na ini ala sani
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2008
  • Fu san ede Bijbel musu tiri wi libi?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2008
  • Wi kan bribi san Bijbel e taki fu san bun èn san ogri
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Gi a preikiwroko) 2024
  • Bribi èn a tamara foe joe
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
w94 1/4 blz. 4-8

Pe joe kan feni tiri di joe kan froetrow?

„MI SABI heri boen, o Jehovah, taki a no de na a grontapoe sma foe a bepaal en foetoe na pasi. A no de na wan man di e waka srefi foe bepaal pe foe poti en foetoe na pasi. Gi mi tranga leri, o Jehovah.” — Jeremia 10:23, 24.

A bijbel skrifiman Jeremia ben skrifi den wortoe dati so wan 25 jarihondro pasa. A toemoesi takroe kondisi foe a libisma famiri, baka di den gebroiki libisma tiri doesoendoesoen jari, e boeweisi sondro misi taki den wortoe disi troe. Ma joe kan aksi: ’Pe sma kan feni tiri di den kan froetrow?’

A tekst di skrifi na tapoesei e sori na tapoe wan fonten foe tiri, di sma kan froetrow, èn di e sori wi a pasi èn di de moro hei leki a di foe libisma — a Mekiman foe libisma, Jehovah Gado. A de seiker so, taki no wan sma sabi den eigifasi nanga den fanowdoe foe libisma moro boen leki wi Mekiman. Ma, Gado abi belangstelling foe gi wi so wan tiri èn foe sori wi a pasi? Fa a e doe disi? A de wan sani di e wroko boen gi a ten foe wi?

Den meki foe kisi tiri foe Gado

Foeroe sma sabi heri boen, taki wan prenspari difrenti di e poti libisma aparti foe meti, na a fasi fa na ede-tonton meki, omeni a man doe èn fa a e wroko. Ini meti, pikinmoro ala den wroko di na ede-tonton e doe, sreka na fesi ini wan programa di wi e kari a koni foe doe sani sondro foe gi reide foe dati. Disi no de so nanga libisma. — Odo 30:24-28.

Tra fasi leki na ede-tonton foe meti, wan bigi pisi foe na ede-tonton foe libisma no abi den spesroetoe programa. Gado ben meki libisma, nanga a man di den man foe gebroiki den fri wani. Disi e meki den man teki koni bosroiti èn sori toemoesi boen eigifasi, so leki lobi, lobi foe gi, a prakseri di wan sma no e prakseri ensrefi nomo, gerègteghèit, nanga koni.

A de wan logis sani foe denki taki Gado ben sa meki libisma nanga so wan froestan di a man froestan foeroe sani, sondro foe gi en wan fasi foe tiri ini a tori foe gebroiki a froestan foe en na a moro boen fasi? Gado srefi ben gi tiri na den fosi libisma (Genesis 2:15-17, 19; 3:8, 9). Srefi baka di libisma fadon ini sondoe, Jehovah ben go doro foe gi tiri na getrow man nanga oema, moro foeroe nanga jepi foe en eigi Wortoe, bijbel, di skrifi nanga jepi foe en santa jeje (Psalm 119:105). Disi ben gi libisma pasi foe man kakafoetoe na wan boen fasi gi den aladei problema foe a libi, foe di den e gebroiki a fri wani foe den na wan koni fasi.

A skrifi di Gado skrifi bijbel

San e meki bijbel wan fonten foe tiri di joe kan froetrow? Ini a fosi presi, a e gi bodoi di a Mekiman wawan ben kan gi. A e gi edepenti foe a historia foe sani di ben pasa langa bifo a bigin foe a libi foe libisma. Foe eksempre, a e gi a historia fa grontapoe ben sreka safrisafri, te leki a ben kon boen nofo foe man hori libisma na libi (Genesis, kapitel 1, 2). Ala di disi ben skrifi ini bijbel moro leki 3000 jari pasa, tokoe a de ini akroederi nanga disiten sabidensi denki.

Langa ten bifo moro foeroe libisma ben erken taki grontapoe lontoe, bijbel ben froeklari: „[Gado] e bradi a noordsei na a leigi presi, e anga grontapoe na no wan sani” (Job 26:7). Moro fara, bijbel e tjari kon na krin taki „wan Sma de di e libi na tapoesei foe a lontoe foe grontapoe, di den sma di e libi na tapoe de leki sprenka” (Jesaja 40:22). Soso Gado, a Mekiman, ben kan taki so finifini foe den tori disi.

A man di sma man si na fesi san o kon, a no wan presenti di ben gi na libisma. Na presi foe dati, a Mekiman e taki na fesi foe a tamara, nanga jepi foe den bladzijde foe bijbel. Gado ben meki a profeiti Jesaja skrifi foe En nanga jepi foe a santa jeje: „Mi de a Sma di de Gado èn no wan tra Gado de, èn no wan sma de leki mi toe; a Sma di foe a bigin kaba e froeteri a kaba foe sani, èn foe owroeten den sani di no ben doe.” — Jesaja 46:9, 10.

Bijbel sori taki a kan froeteri na fesi, a kaba foe wan sani na a bigin kaba, na wan soifri fasi di e meki sma froewondroe. Foe eksempre, a ben froeteri na fesi foe a kon di prenspari grontapoe tirimakti ben o kon, a fadon di den ben o fadon èn den eigifasi foe den, ini den doesoendoesoen jari foe libisma historia. Den toemoesi aparti profeititori disi ben skrifi hondrohondro jari bifo a kontroe foe den, ini son kefal doesoendoesoen jari na fesi. So boen, bijbel e froeteri soifri na fesi fa sani o pasa ini a ten disi, so srefi fa den o kon na wan kaba. Bijbel de aparti toe, bikasi a e sori fa sma kan tan na libi te na onvolmaakti tiri foe libisma sa kisi pori na Armagedon‚ „na orlokoe foe a bigi dei foe Gado na Almaktiwan”. Gado Kownoekondre ini na anoe foe en Manpikin, Jesus Krestes, sa doe a bigi wroko dati. — Openbaring 16:14, 16; 17:9-18; Danièl, kapitel 2, 8.

A e gi wini ala ten — noiti a e doe ogri

Libisma koni wawan de onvolmaakti; foe dati ede, a rai foe libisma no e gi sma wini ala ten, ala di a e gi kande nanga boen wani. Disi no de so nanga a rai foe bijbel. Gado srefi e taki: „Mi, Jehovah‚ de . . . a Sma di e leri joe fa foe kisi wini gi joesrefi, a Sma di e meki joe go na tapoe a pasi di joe moesoe waka. O efoe soso joe ben sa poti troetroe prakseri na den komando foe mi! Dan a vrede foe joe ben sa tron leki wan liba, èn joe règtfardikifasi leki den skwala foe a se.” — Jesaja 48:17, 18.

A tiri foe Gado e jepi wi foe poti sani di prenspari, na a fosi presi èn foe hori wisrefi tranga na toemoesi boen warti sani ini a libi. Ala di a disiten libimakandra e poti krakti na tapoe sani di sma man doe na skinfasi èn na tapoe marki na skinfasi, tokoe bijbel e sori krin omeni warti a abi gi wi foe „hori wi ai, no na tapoe den sani di de foe si, ma na tapoe den sani di no de foe si. Foe di den sani di de foe si e tan gi wan pisi ten, ma den sani di no de foe si e tan foe têgo” (2 Korentesma 4:18). Na a fasi disi, wi e kisi a deki-ati foe abi den moro boen marki ini a libi, namkoe, jeje marki ini akroederi nanga a doe foe a wani foe Gado. A lasti marki de foe libi foe têgo ini wan règtfardiki njoen seti.

Te a kresten e doe moeiti foe feti baka den hei marki disi, a rai foe bijbel e jepi en foe libi a moro boen libi di a kan libi ini na ogri seti foe sani disi. A disiten koni foe libisma e gi deki-ati na a denki foe wroko so pikinso leki a kan èn kisi someni moni leki a kan. Na a tra sei, bijbel e taigi wi taki „a sma di e wroko nanga wan lesi anoe no sa abi foeroe sani, ma a de na anoe foe a sma di e wroko nanga faja di sa meki en kon goedoe”. Na apostel Paulus ben skrifi gi den Hebrew kresten: „Wi abi a froetrow taki wi abi wan eerlijk konsensi, foe di wi wani foe tjari wisrefi na wan eerlijkfasi na ini ala sani.” — Odo 10:4; Hebrewsma 13:18.

Bijbel e gi praktis rai toe gi a seti foe na osofamiri. A e taki krinkrin foe a ròl foe a trowmasra nanga di foe a wefi ini a seti foe a trowlibi, so srefi a joisti fasi foe kweki den pikin èn gi den leri. A e taki: „Trowmasra abi a plekti foe lobi a wefi foe den leki den eigi skin. . . . Na a tra sei, a wefi moesoe abi dipi lespeki gi en trowmasra. Pikin-nengre, gi jesi na joe papa nanga mama . . . Oen papa, no tergi oen pikin, ma tan kweki den na ini a tranga leri nanga a serjoesoe froemane foe Jehovah.” Te wi e waka baka den toemoesi boen rai foe a Mekiman, dan dati sa jepi foeroe foe abi wan osofamiri di de tranga èn kolokoe. — Efeisesma 5:21–6:4.

Wan seiker tamara gi denwan di e waka baka a tiri foe Gado

A skrifi Wortoe foe Gado e sori na a loesoe di Gado abi gi ala den problema foe a libisma famiri. Heri esi Jehovah Gado sa wai poeroe a seti foe sani di de now, nanga ala den pen foe en, onregtfardikifasi nanga pina, èn A sa poti en regtfardiki njoen seti ini en presi. Bijbel e froeteri disi ini 2 Petrus 3:7-10, èn a e taki moro fara ini vers 13: „Wi e froewakti wan njoen hemel nanga wan njoen grontapoe, so leki a ben pramisi, èn drape regtfardikifasi sa libi.” Disi de a moro boen njoensoe di oiti ben kan gi na a libisma famiri. A de soifri a boskopoe di bijbel e pristeri èn di Jehovah Kotoigi e preiki ini moro leki 200 kondre nanga tabiki foe a se.

Te a wani foe Gado e doe na heri grontapoe, dan a heri libisma famiri sa kisi wini foe di den e waka baka a toemoesi boen tiri foe a Mekiman foe den, Jehovah. Den problema so leki pôtifasi, ogridoe nanga drug, no sa de moro. A no sa de so moro taki a libisma famiri sa kisi kwinsi foe den sani leki siki, owroe dei nanga dede. A libisma famiri sa kon de hei te leki den kon volmaakti leki wi fosi papa nanga mama, bifo den ben opo densrefi kontrari a tiri foe Gado.

O boen a lasti boekoe foe bijbel e taki foe a kolokoe kondisi foe denwan di poti den froetrow tapoe a tiri di e kon foe Gado! Openbaring 21:4, 5 e taki: „[Gado] sa figi poeroe ala watra na den ai, èn dede no sa de moro, no wan krei, no wan babari, no wan pen no sa de moro. Den fosi sani ben pasa gowe.” Wi Mekiman ben gi a djaranti dati, foe di a ben taki: „Loekoe! Mi e meki ala sani njoen.” A e taki moro fara: „Den wortoe disi de getrow èn troe.”

Efoe wi wani kisi den blesi disi, dan san Gado e froewakti foe wi? Na apostel Paulus e tjari kon na krin taki a wani foe Gado de taki „ala sortoe sma moesoe kisi kibri èn moesoe kon abi wan soifri sabi foe a waarheid” (1 Timoteus 2:4). Jehovah Kotoigi e gi joe wan opregti kari foe kan kisi a soifri sabi dati foe a waarheid nanga jepi foe wan finifini studie foe bijbel. Joe toe kan feni nanga jepi foe ondrofeni taki a koni foe Gado na a wan-enkri tiri di de foe froetrow ini den kefarlek ten disi, foe di joe e leri nanga faja foe a wani foe Gado. A tranga fanowdoe foe den ten e meki en moro prenspari leki oiti, foe waka baka a tiri dati!

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma