Opo den ai gi a boen njoensoe
A NO foe di a breniman no man si a loktoe, dan a loktoe blaw moro mendri”, na so wan Deinsi odo e taki. Ma wi e si ini na ala dei libi foe wi pe wi abi foeroe sani foe doe, taki a loktoe blaw, foe taki en so? Wi e loekoe nanga froetrow go na a dei foe tamara? Wi e bribi troetroe a boen njoensoe di a Wortoe foe Gado, bijbel, e gi wi?
Ini na artikel na fesi, wi ben loekoe afersi di abi foe doe nanga troetroe brenisiki. Meki wi go ondrosoekoe now, wan fasi foe si di de moro prenspari srefi. A abi foe doe nanga a têgo kolokoe foe wi, so srefi den sani di wi e froewakti gi den lobiwan foe wi.
Sondro tweifri, wi abi foe doe nanga „moeilek ten di tranga foe pasa” (2 Timoteus 3:1). San e pasa te sma e feti foe wroko moni foe tan na libi, èn te den e ondrofeni problema nanga a gosontoe foe den èn nanga osofamiri problema, èn te den abi foe handri nanga ongeregtighèit na sociaal sei èn nanga na abi di sma no abi lobi? Na wan sari, taki foeroe sma e feni taki a froetrow foe den na ini kompe-libisma, relisi, èn na ini tirimakti foe kondre, e kon moro mendri. Foe di son sma abi a firi taki no wan loesoe de, meki den e kon na a bosroiti taki den problema foe den noiti sa kisi wan loesoe na wan gewoon fasi. Jakob Pinheiro Goldberg e taki ini a koranti foe Brasjonkondre, Jornal da Tarde: „Sma di e tanapoe na fesi foe a tranga realiteit, e atibron sote foe den fowtoe, taki den no e denki na wan lôgis fasi, èn den e poti den froetrow tapoe broeja relisi di dangra.” Tokoe, srefi te sani no e waka boen, wi wani foe gebroiki wan gosontoe èn koni fasi foe denki, a no so?
Prakseri gi wan momenti taki joe abi wan oso fanowdoe gi joe osofamiri èn joe no abi foe broko joe ede nanga omeni moni joe sa abi foe pai. Kande joe e loekoe lontoe èn joe e go na difrenti oso na ini difrenti birti. Ala di den man di e seri oso e proeberi foe hori den winsi foe joe na prakseri, tokoe a moeilek foe feni na oso di joe abi na prakseri. Ma, foe di a tevredefasi nanga a boen foe joe osofamiri de ini a tori, meki joe no e tapoe foe soekoe, a no so? Prakseri now foe a prisiri di joe e prisiri efoe te foe kaba joe feni na oso di e satisferi den winsi foe joe.
Neleki fa joe ben o teki ten foe soekoe wan njoen oso, dan foe san ede joe no e ondrosoekoe bijbel foe feni wan loesoe gi den problema foe joe? Neleki fa wi abi foe wegi den afersi go-kon te wi e teki bosroiti di abi foe doe nanga wan oso, na so wi abi foe denki na wan gosontoe fasi foe san wi e leisi ini a Wortoe foe Gado. A si di wi e si a waarheid foe Jehovah Gado nanga Jesus Krestes èn na erken di wi e erken a waarheid dati, e tjari wini kon gi wi, moro leki te joe feni wan oso. Jesus ben taki: „Disi wani taki têgo libi, foe oen teki sabi doronomo foe joe, a wan-enkri troe Gado, nanga foe en di joe ben seni kon, Jesus Krestes.” — Johanes 17:3.
Ma efoe a boskopoe foe bijbel abi someni waarde, dan foe san ede someni sma e tan breni gi a boen njoensoe foe en? Wán reide, èn disi kan froewondroe foeroe sma, na foe di „a heri grontapoe didon ini a makti foe na ogriwan” (1 Johanes 5:19). Leki wan bakapisi foe dati, Satan Didibri „ben breni a froestan foe den sma di no e bribi, so taki a leti foe a glori boen njoensoe foe a Krestes, di de a prenki foe Gado, no kan skèin go na ini” (2 Korentesma 4:4). Ala di wi e si nanga den ai foe wi, a de a froestan di e meki wi kon sabi a leti di e kon na ini na ai. Dati meki, breni wani taki toe foe „no man noso no wani foe abi a koni foe man si sani krin noso foe kroetoe sani”. Disi e memre wi foe a pôpi sani di sma e taki: „No wan sma breni leki denwan di no wani si.”
Wan breni sma no man si san de na fesi foe en, foe dati ede a kan de ini kefar foe kisi mankeri. Nojaso a troetroe brenisiki foe foeroe sma no man kenki kon boen baka, ma no wan sma de froeplekti foe tan breni na jeje fasi.
Wini brenisiki na jeje fasi
Neleki gosontoe omstandigheid di no boen nofo kan swaki a si di wan sma man si, na so wan libikontren di e go na baka na sei foe boen gwenti nanga gebroiki, kan meki a brenisiki na a sei foe boen gwenti nanga gebroiki kon. Boiti dati, Jesus Krestes ben warskow gi den leri di libisma meki èn gi kerkigwenti. A ben tjari kon na krin, taki den relisi fesiman ini a ten dati ben kori na ipi foe den: „Den na breni tjariman. Efoe now wan breniman e tjari wan breniman, den ala toe sa fadon go ini wan olo.” — Mateus 15:14.
O kolokoe denwan de di e opo den ai gi a boen njoensoe foe Gado Kownoekondre, na presi foe den fesiman, di breni na jeje fasi èn na sei foe boen gwenti nanga gebroiki, e kori den! Jesus ben froeklari: „Na foe a kroetoe disi mi ben kon na a grontapoe disi: taki den sma di no ben e si ben sa si” (Johanes 9:39). Ma, fa denwan di breni na jeje fasi kan si? We, meki wi go doro foe loekoe a troetroe brenisiki.
Difrenti jepisani de foe kisi now gi denwan di no man si so boen moro. Disi no ben de so ala ten. Bifo Valentin Haüy ben meki wan spesroetoe skoro gi den breniwan ini 1784, no wan serjoesoe moeiti ben doe foe jepi den breniwan. Baka ten, Louis Braille ben meki a sistema di e tjari en nen; a doe disi foe jepi denwan di no man si so boen moro, foe leisi.
Fa a de nanga denwan di breni na jeje fasi? Ini den jari di no pasa so langa ete, serjoesoe moeiti ben doe foe meki a boen njoensoe bekènti na den moro farawe presi foe grontapoe (Mateus 24:14). Jehovah Kotoigi e prisiri foe tjari howpoe gi denwan di breni na wan agersifasi èn gi denwan di breni na skinfasi.
Wan Brasjon oema ben skrifi: „Mi wani taki, dati ala di mi malengri na skin fasi, mi man foe si — na jeje fasi. Fa Gado na wan toemoesi boen Gado! Wi breiti foe sabi, taki ’Jehovah sa opo en anoe èn sa satisferi na angri foe ala sani di e libi’” (Psalm 145:16). Èn Jorge, di breni na skinfasi, e memre: „Mi kan prati mi libi na ini toe pisi: bifo èn baka di den Kotoigi ben kon. . . . Nanga jepi foe den Kotoigi mi ben bigin si grontapoe na wan krinfasi èn na wan brenkifasi. Mi e prisiri foe wan toemoesi boen matifasi nanga ala sma ini a gemeente.” A de wan toemoesi moi sani, taki bijbel e gi wi a djaranti, taki heri esi no wan sma na grontapoe sa breni — na skinfasi noso breni na jeje fasi. Fa dati sa pasa? Fa a sa sori foe de troe na heri grontapoe, taki „Jehovah e opo den ai foe den brenisma?” — Psalm 146:8.
A wan-enkri fasi fa sma sa kon betre foe ala ten — Gado Kownoekondre
Ala di sma kon moro koni na datra sei, tokoe wan lo siki e go doro foe meki brenisiki, skin-ati nanga dede kon. San wi abi fanowdoe dan foe poeroe a njan di sma no e njan boen, gosontoe omstandigheid di no de nofo, nanga den bigi problema di e meki taki sma no man foe si èn taki den no e prisiri foe a libi? A meki di Jesus ben meki den breniwan nanga trawan kon betre, ben de wan pikin eksempre gi a ten di e kon. Kolokoe, taki a wroko foe en foe gi sma leri èn foe meki den gosontoe, ben prenki den blesi di sa gi na grontapoe na ondro Gado en Kownoekondre tiri.
A meki di sma na heri grontapoe sa meki kon gosontoe baka, de krosibei.a Na wan moi fasi na apostel Johanes ben taki na wan agersi fasi foe a programa disi foe a meki di Gado o meki sma gosontoe: „A ben sori mi wan liba foe watra foe libi, krin leki kristal, di ben lon go na mindri foe den bradi strati foe en, komoto na a kownoestoeroe nanga foe a Pikin Skapoe. Èn na a sei disi foe a liba èn na a sei dati foe a liba, bon foe libi ben de, di ben tjari froktoe twarfoe tron, di ben tjari froktoe ibri moen. Èn den wiwiri foe den bon ben de foe meki den nâsi kon betre.” — Openbaring 22:1, 2.
Den wortoe leki „watra foe libi” nanga „bon foe libi”, e sori taki baka te na ogri seti disi kaba, sani foe Gado Kownoekondre di e meki sma kon betre, sa opo a libisma famiri safrisafri go na volmaaktifasi. Foe taki en leti, dan den wini foe Jesus en froeloesoe-ofrandi (di abi na ini toe, kisi pardon foe sondoe dorodoro), makandra nanga a sabi di wan sma sabi Jesus Krestes nanga en Tata, sa tjari volmaakti gosontoe nanga têgo libi kon. — Johanes 3:16.
Kolokoe ini a njoen grontapoe foe Gado
Prakseri foe a situwâsi dan, grontapoe sondro ogridoe, sondro doti, noso pôtifasi. Proeberi foe si taki joe osofamiri e libi ini vrede ini a Paradijs di meki kon boen baka (Jesaja 32:17, 18). Fa a sa de wan prisiri sani foe si den difrenti kloroe nanga wan volmaakti froestan nanga volmaakti sani foe si, smeri, nanga tesi.
Faber Birren e taki dati „a natuurlijk situwâsi gi libisma, na foe libi ini wan libikontren di e kenki doronomo — foe leti, kloroe nanga vorm. Ini a natuur no wan libikontren de di no e kenki”. „Kloroe na wan foe den prisiri sani foe a natuur foe a grontapoe disi. A de a sani di de moro foeroe ini a natuur. Kloroe no de foe si nomo ini wan toe kefal, èn foeroe foe a prisiri libi e anga foe dati”.
Fa a presenti foe man si, de wan warti sani! Fa a sa de wan prisiri te den ai di ben breni wan ten — troetroe noso na jeje fasi — sa si!
Ija, ini a Paradijs di sa meki kon boen baka, èn di de na pasi, a brenisiki èn tra malengri siki, no sa meki moro taki sma no de kolokoe! No wan sma sa kori wan trawan moro. Foe di opregti lobi sa de na ala sei, ala sma sa kisi froelekti na jeje fasi. Dati, èn moro foeroe sani ete, sa pasa ini a ten di no de so fara moro, ma nownow a de a ten foe meki Jehovah feni wi boen, a Sma di sa meki en profeiti pramisi kon troe: „Na a ten dati den ai foe den breniwan sa opo!” — Jesaja 35:5.
[Foetoewortoe]
a Grantangi ondrosoekoe a boeweisi di gi ini a boekoe U kunt voor eeuwig in een paradijs op aarde leven (Joe kan libi foe têgo ini wan paradijs na grontapoe), kapitel 18, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc, tjari kon na doro.
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
Na a ten dati den ai foe den breniwan sa opo!