Wi abi reide foe bari foe prisiri ede
„Den sa breiti pasa marki èn den sa prisiri, èn sari nanga soktoe moesoe lon gowe.” — JESAJA 35:10.
1. Soema na ini a ten disi abi spesroetoe reide foe de nanga prisiri?
KANDE joe si taki foeroe sma no de di abi troetroe prisiri na ini a ten disi. Tokoe, leki troe kresten, Jehovah Kotoigi abi prisiri. Èn miljoenmiljoen trawan di no dopoe ete, jongoewan nanga owroewan di abi demakandra nanga den Kotoigi, abi a froewakti foe kisi a srefi prisiri dati. A leisi di joe e leisi den wortoe disi na ini a tijdschrift disi nownowde, e sori taki joe abi a prisiri disi kaba noso na okasi de taki joe kan kisi a prisiri disi.
2. Fa a prisiri foe wan kresten de heri tra fasi leki a fasi fa moro foeroe sma de?
2 Moro foeroe sma e si taki a libi foe den e misi wan sani. Fa a de nanga joe? A troe, taki kande joe no abi ibri njoen sani di joe ben sa kan gebroiki, èn seiker joe no abi ala sani di den goedoewan nanga den maktiwan na ini a ten disi, abi. Èn joe ben sa wani wan moro boen gosontoe nanga moro krakti. Tokoe wi kan taki sondro foe tweifri dati joe moro goedoe èn joe de moro gosontoe ini a tori foe prisiri, leki a moro bigi pisi foe den miljardmiljard sma di e libi na grontapoe. Fa so?
3. Sortoe wortoe di wani taki wan sani, e hari wi prakseri, èn foe san ede?
3 Tjari den wortoe di Jesus ben taki, kon na ini joe prakseri baka: „Den sani disi mi froeteri oenoe, so taki a prisiri foe mi kan kon na ini oenoe èn a prisiri foe oenoe kan de dorodoro” (Johanes 15:11). „A prisiri foe oenoe kan de dorodoro.” Disi na troetroe wan moi sani di taki dja! Te wi e go ondrosoekoe finifini san na a kresten fasi foe libi, dan dati ben sa tjari foeroe reide kon na krin di e meki taki a prisiri foe wi de dorodoro. Ma nownowde, loekoe den wortoe na ini Jesaja 35:10, di wani taki wan sani. Den wortoe disi wani taki wan sani, foe di den abi foeroe foe doe nanga wi na ini a ten disi. Wi e leisi: „Na den wan di Jehovah froeloesoe, sa drai kon baka èn foe troe den sa kon na Sion nanga wan babari foe prisiri ede, èn prisiri sa de na tapoe den ede te ten di no skotoe. Den sa breiti pasa marki èn den sa prisiri, èn sari nanga soktoe moesoe lon gowe.”
4. Foe sortoe prisiri den e taki na ini Jesaja 35:10, èn foe san ede wi moesoe poti prakseri na tapoe disi?
4 „Prisiri . . . te ten di no skotoe”. Den wortoe „te ten di no skotoe”, na wan soifri fasi foe taki san Jesaja ben skrifi na ini a Hebrewtongo. Ma soleki fa tra tekst e tjari kon na krin, dan a prenspari sani na ini a vers disi na „foe têgo” (Psalm 45:6; 90:2; Jesaja 40:28). So boen, a prisiri sa de foe ala ten, èn a sa de na ini omstandigheid di sa meki taki — ija, sa gi reide foe — sma e prisiri foe têgo. Disi no sori foe de wan troetroe prisiri sani? Ma kande a vers dati de gi joe leki wan sani di e taki foe wan situwâsi di no de foe feni na ini a troetroe libi, èn joe e denki: ’Dati no abi foe doe troetroe nanga mi, soleki fa den aladei problema nanga broko-ede abi foe doe nanga mi.’ Ma sani de tra fasi. A pramisi di taki na ini a profeititori na ini Jesaja 35:10, wani taki wan sani gi joe na ini a ten disi. Foe kon si fa, meki wi go ondrosoekoe a moi kapitel disi, Jesaja 35, èn loekoe ibri pisi nanga den tra tekst na en lontoe. Joe kan de seiker taki joe sa prisiri nanga san wi sa si.
Sma di ben abi foe de nanga prisiri
5. Sortoe situwâsi wi kan feni na ini a profeititori na Jesaja kapitel 35?
5 Foe jepi wi, meki wi go loekoe san ben pasa na ini a historia di abi foe doe nanga a toemoesi moi profeititori disi. A Hebrew profeiti Jesaja ben skrifi en na wan ten foe 732 b.G.T. Dati ben de someni tenti jari bifo den legre foe Babilon ben pori Jerusalem. Soleki fa Jesaja 34:1, 2 e sori, dan Gado ben taki na fesi dati a ben o sori taki en ati ben bron nanga den nâsi, soleki Edom, di den kari na ini Jesaja 34:6. A de krin, taki a ben gebroiki Babilon foe owroeten foe doe dati. Na a srefi fasi, Gado ben meki den Babilonsma pori Juda, bika den djoe no ben de getrow. San ben de a bakapisi? Den ben tjari a pipel foe Gado go na ini katibo, èn a kondre foe den ben tan 70 jari langa sondro foe wan sma libi na ini. — 2 Kroniki 36:15-21.
6. Sortoe difrenti de na mindri san ben sa pasa nanga den Edomsma èn san ben sa pasa nanga den djoe?
6 Ma wan bigi difrenti de na mindri den Edomsma nanga den djoe. A strafoe di Gado ben tjari kon na den Edomsma tapoe ben de foe ala ten; te foe kaba den no ben de moro leki wan pipel. Ija, joe kan go ete na den broko presi di de na ini a kontren pe den Edomsma ben libi, soleki den sani na Petra di tan abra èn di de bekènti na heri grontapoe. Ma na ini a ten disi, no wan nâsi noso pipel no de di sma kan kari ’den Edomsma’. Na a tra sei, a pori di Babilon ben tjari kon na tapoe Juda, ben sa moesoe de foe têgo, so taki a kondre ben sa tan foe ala ten sondro prisiri?
7. San den djoe di ben de na ini katibo na Babilon, kande ben doe na tapoe kapitel 35?
7 Dja a toemoesi moi profeititori na Jesaja kapitel 35 wani taki wan heri moi sani. Wi ben sa kan kari en wan profeititori foe seti sani kon boen baka, bika a ben kon troe a fosi leisi di den djoe ben drai go baka na a kondre foe den na ini 537 b.G.T. Den Israèlsma di ben de na ini katibo na Babilon, ben kisi fri, so taki den ben kan drai go baka na a kondre foe den (Esra 1:1-11). Tokoe, so langa dati no ben pasa ete, den djoe di ben de na ini katibo na Babilon èn di ben prakseri foe a profeititori disi foe Gado, ben sa kan aksi densrefi fa Juda, a kondre foe den, ben sa tan te den ben o drai go baka. Èn fa sani ben o de nanga densrefi. Den piki abi langalanga foe doe nanga foe san ede wi troetroe abi reide foe bari foe prisiri ede. Meki wi go loekoe.
8. Sortoe situwâsi den djoe ben sa feni te den ben o drai go baka na Babilon? (Teki gersi Esekièl 19:3-6; Hosea 13:8.)
8 Gi den djoe, a situwâsi troetroe no ben sa loekoe so moi, srefi di den ben jere taki den ben kan drai go baka na a kondre foe den. A kondre foe den ben tan seibitenti jari langa sondro foe wan sma libi na ini, èn disi ben de wan heri libisma libi. San ben pasa nanga a kondre? Ala den pranigron, den droifidjari, noso djari nanga froktoebon, ben sa kon tron wan boesiboesi presi. Den djari noso den bigi gron foe den, pe den meki watra lon pasa na ini, ben sa kon tron bigi drei gron pe sma no ben man libi noso woestijngron (Jesaja 24:1, 4; 33:9; Esekièl 6:14). Prakseri toe foe den werdri meti di ben sa de foeroe. Disi ben sa wani taki den ogri meti toe, soleki den lew nanga den penitigri (1 Kownoe 13:24-28; 2 Kownoe 17:25, 26; Heisingi 4:8). Èn den no ben moesoe frigiti den beer, di ben man naki mansma, oemasma noso pikin-nengre trowe (1 Samuèl 17:34-37; 2 Kownoe 2:24; Odo 17:12). Èn wi no abi foe kari den takroe sneki, noso den kroektoetere (Genesis 49:17; Deuteronomium 32:33; Job 20:16; Psalm 58:4; 140:3; Lukas 10:19). Efoe joe ben de nanga den djoe di ben drai kon baka foe Babilon na ini 537 b.G.T., dan kande joe no ben sa wani waka lontoe na ini so wan kontren. A no ben de wan paradijs di den ben doro drape.
9. Foe san ede den sma di ben drai go baka, ben kan de nanga howpoe èn nanga froetrow?
9 Ma tokoe Jehovah srefi ben tjari den anbegiman foe en go na den oso, èn a abi a makti foe kenki wan presi pe no wan sma man libi na ini, kon tron wan presi baka pe sma man libi na ini. Joe e bribi dati foe a Mekiman, a no so? (Job 42:2; Jeremia 32:17, 21, 27, 37, 41) So boen, san a ben sa doe — san a ben doe — gi den djoe di ben drai kon baka èn san a ben doe gi a kondre foe den? Sortoe bakapisi disi abi na tapoe Gado en pipel na ini a ten disi èn na tapoe a situwâsi foe joe — now èn na ini a ten di e kon? Meki wi go loekoe fosi san ben pasa na a ten dati.
Den e prisiri foe wan situwâsi di kon kenki
10. Foe sortoe kenki Jesaja 35:1, 2 ben taki na fesi?
10 San ben sa pasa di Cirus ben meki den djoe drai go baka na a takroe kondre dati? Leisi a moi profeititori na ini Jesaja 35:1, 2: „A gran sabana nanga a presi sondro watra sa breiti pasa marki, èn a drei kontren sa de nanga prisiri èn a sa gi bromki leki a safraan. Sondri misi a sa gi bromki, èn foe troe a sa prisiri nanga bigi prisiri èn nanga prisiri babari. A glori foe Libanon srefi a moesoe kisi, a moifasi foe Karmèl en foe Saron. Drape den wan sa de di sa si a glori foe Jehovah, a moifasi foe wi Gado.”
11. Na tapoe sortoe sani di sma ben sabi foe a kondre, Jesaja ben poti prakseri?
11 Na ini bijbel ten, sma ben sabi foe den moi boesi foe Libanon, Karmèl nanga Saron (1 Kroniki 5:16; 27:29; 2 Kroniki 26:10; Heisingi 2:1; 4:15; Hosea 14:5-7). Jesaja ben poti a prakseri na tapoe den eksempre dati foe sori fa a kondre di ben kenki, ben o de nanga a jepi foe Gado. Ma disi ben o de soso gi a gron? Kwetikweti!
12. Foe san ede wi kan taki dati a profeititori na ini Jesaja kapitel 35 e poti prakseri na tapoe sma?
12 Jesaja 35:2 e taki foe a kondre di ben „prisiri nanga bigi prisiri èn nanga prisiri babari”. Wi sabi taki a no ben de troetroe so taki a gron nanga den bon ben „prisiri nanga bigi prisiri”. Ma sma ben kan firi a fasi disi foe di a gron ben kon meki njanjan gro èn den bon ben kon gi foeroe froktoe (Lefitikus 23:37-40; Deuteronomium 16:15; Psalm 126:5, 6; Jesaja 16:10; Jeremia 25:30; 48:33). Joe ben sa kan agersi a troetroe kenki di a kondre srefi ben kenki, nanga a kenki di sma ben o kenki, bika sma de a prenspari sani na ini a profeititori disi. Foe dati ede wi abi reide foe froestan taki den wortoe foe Jesaja e poti prakseri moro foeroe na tapoe a kenki di den djoe di ben drai go baka ben o kenki, spesroetoe ini a tori foe a prisiri foe den.
13, 14. Na sortoe fasi sma ben o kenki, soleki fa Jesaja 35:3, 4 ben taki na fesi?
13 Foe dati ede, meki wi go ondrosoekoe moro foe a profeititori disi di e gi deki-ati, so taki wi kan si fa a ben kon troe baka di den djoe ben kon fri èn ben drai kon baka foe Babilon. Na ini vers 3 nanga 4, Jesaja e taki foe tra kenki di den sma dati di ben drai kon baka, ben o kenki: „Tranga den swaki anoe, èn meki den kindi di e beifi, tanapoe steifi. Taigi den wan di frede na ini den ati: ’Kon tranga. No frede. Loekoe! Oen eigi Gado sa kon teki refensi, ija, Gado di sa pai sma baka. Ensrefi sa kon èn froeloesoe oenoe.’”
14 A no de so, taki a e tranga wi moro, te wi e denki foe wi Gado, di ben kan kenki a gron di no ben boen srefisrefi, taki a abi someni belangstelling gi den sma di e anbegi en? A no ben wani foe den djoe di den ben de na ini katibo, ben moesoe firi swaki, lasi-ati, noso taki den ben o broko den ede nanga a tamara (Hebrewsma 12:12). Prakseri a situwâsi foe den djoe disi di ben de na ini katibo. Boiti a howpoe di den ben kan kisi foe den profeititori foe Gado di ben abi foe doe nanga a tamara foe den, a ben sa de wan moeilek sani gi den foe no lasi-ati. A ben de neleki den ben de na ini wan doengroe strafoe-oso, pe den no ben man boeweigi densrefi fri èn de aktief ini a dini foe Jehovah. A ben sa kan gersi gi den neleki son no ben sa opo gi den moro. — Teki gersi Deuteronomium 28:29; Jesaja 59:10.
15, 16. (a) San wi kan taki dati Jehovah ben doe gi den sma di ben drai go baka? (b) Foe san ede den sma di ben drai go baka no ben sa froewakti taki sma ben sa kon betre nanga jepi foe wondroe, ma san Gado ben doe soleki fa Jesaja 35:5, 6 e taki?
15 Ma di Jehovah ben meki Cirus fri den, so taki den ben kan drai go na den oso baka, a sani dati ben kenki srefisrefi! Bijbel no e sori taki Gado ben gebroiki wondroe foe opo den ai foe breni djoe di ben drai kon baka, noso taki a ben opo den jesi foe dofoe sma noso taki a ben meki wan anoe noso foetoe di ben lan noso di ben mankeri, kon betre. Ma a ben doe wan moro bigi sani. A ben meki den kon na ini a leti baka èn ben fri den, so taki den ben kan go na a lobi kondre foe den baka.
16 No wan sani e sori taki den sma di ben drai kon baka, ben froewakti taki Jehovah ben sa doe den sortoe sani dati foe dresi sma nanga jepi foe wondroe. Den ben moesoe froestan taki Gado no ben doe dati nanga Isak, Simson noso Eli (Genesis 27:1; Kroetoebakra 16:21, 26-30; 1 Samuèl 3:2-8; 4:15). Ma efoe den ben froewakti taki Gado ben sa kenki a situwâsi foe den na wan agersifasi, dan a froewakti disi ben kon troe. Vers 5 nanga 6 seiker ben kon troe na wan agersi fasi. Na wan soifri fasi Jesaja ben taki na fesi: „Na a ten dati den ai foe den breniwan sa kon opo, èn srefi den jesi foe den dofoewan sa kon opo. Na a ten dati a malengriwan sa kren neleki wan dia, èn a tongo foe a babaw-wan sa babari foe prisiri ede.”
Meki a kondre kon tron leki wan Paradijs
17. Sortoe troetroe kenki Jehovah ben tjari kon te foe kaba?
17 Den sma di ben drai kon baka, troetroe ben sa abi reide foe bari foe prisiri ede foe den sortoe situwâsi di Jesaja ben taki foe den moro fara: „Bika na ini a gran sabana watra sa koekoe kon na tapoe, èn bigi kriki na ini a woestijngron. Èn a gron di faja son drei krinkrin, sa kon de leki wan swampoe nanga warimbo, èn a drei gron, leki den watra fonten. Na ini a tanpe foe jakhals, wan presi gi den foe rostoe, groen grasi sa de makandra nanga warimbo èn nanga papirus prani” (Jesaja 35:6b, 7). Ala di wi no e si disi kande na ini a heri kontren dati now, tokoe boeweisi e sori taki a kontren dati di den ben kari Juda, ben de „wan paradijs pe sani ben gro moi èn di ben boen foe kweki meti”.a
18. San den djoe di ben drai go baka, kande ben sa doe tapoe den blesi foe Gado?
18 Te wi e taki foe den reide foe de nanga prisiri, dan prakseri fa a djoe fikapisi ben moesoe firi di den ben drai go baka na a Pramisi Kondre! Den ben abi na okasi foe go na ini a leigi kondre pe jakhals nanga tra meti leki a wan disi, ben libi na ini, èn den man kenki a kondre. Joe no ben sa prisiri foe doe so wan wroko foe bow a kondre baka, spesroetoe te joe ben sabi taki Gado ben blesi den moeiti foe joe?
19. Foe san ede joe kan taki dati markitiki ben poti gi den sma di ben o drai kon baka foe a katibo na Babilon?
19 Ma a no ben de so, taki ala djoe di ben de na ini katibo na Babilon ben kan drai go baka foe abi wan prati na a prisiri kenki dati noso taki den ben doe dati. Gado ben poti markitiki. No wan sma di ben doti ensrefi nanga den heiden relisi doe foe Babilon, ben abi a reti foe drai go baka (Danièl 5:1, 4, 22, 23; Jesaja 52:11). Èn no wan sma di no ben tjari ensrefi na wan koni fasi, ben kan drai go baka. No wan foe den sma dati ben abi pasi foe go. Na a tra sei, den wan di ben hori densrefi na den markitiki foe Gado, èn di a ben si leki sma di ben santa, te joe ben sa teki den gersi nanga tra sma, ben kan drai go baka na Juda. Den ben kan teki a waka neleki den ben waka na tapoe wan Pasi foe Santafasi. Jesaja ben tjari dati kon na krin na ini vers 8: „Foe troe wan bigi pasi sa kon drape, ija, wan pasi, èn den sa kari en a Pasi foe Santafasi. A wan di no krin no sa waka na en tapoe. Èn a sa de gi a sma di e waka na tapoe a pasi, èn no wan don sma sa waka na en tapoe.”
20. San den djoe no ben abi foe frede te den ben o drai go baka, èn sortoe bakapisi dati ben abi?
20 Den djoe di ben drai go baka no ben abi foe frede taki sma di de neleki meti noso foefoeroeman ben sa doe den wan ogri. Foe san ede? Foe di Jehovah no ben sa meki den sortoe sma dati waka na tapoe a Pasi makandra nanga en pipel di a ben bai baka. Foe dati ede den ben kan teki a waka nanga foeroe prisiri èn sondro foe lasi-ati, ala di den ben froewakti prisiri sani. Loekoe fa Jesaja ben taki foe dati na a kaba foe a profeititori disi: „No wan lew sa de drape, èn a krasi boesimeti no sa kon na en tapoe. No wan foe den sa de drape; èn den wan di den ben bai baka moesoe waka drape. Èn na den wan di Jehovah froeloesoe, sa drai kon baka èn foe troe den sa kon na Sion nanga wan babari foe prisiri ede, èn prisiri sa de na tapoe den ede te ten di no skotoe. Den sa breiti pasa marki èn den sa prisiri, èn sari nanga soktoe moesoe lon gowe.” — Jesaja 35:9, 10.
21. Fa wi na ini a ten disi moesoe si a kontroe foe Jesaja kapitel 35 di feni presi kaba?
21 Disi na troetroe wan moi prenki foe wan profeititori! Ma wi no moesoe si disi leki wan sani di e taki foe a historia nomo, neleki a ben de wan moi tori di abi pikinso foe doe nanga a situwâsi foe wi noso nanga wi tamara. A de so taki a profeititori disi e kon troe na wan heri moi fasi na ini a ten disi na mindri a pipel foe Gado, èn dati meki troetroe a abi foe doe nanga ibri wan foe wi. A e gi wi boen reide foe bari foe prisiri ede. Na ini a tra artikel den e taki foe den sani disi di abi foe doe nanga joe libi now èn na ini a tamara.
[Foetoewortoe]
a Walter C. Lowdermilk, wan agronomist (di e teki presi gi a V.N. Organisâsi gi Njanjan nanga a Prani foe gron [F.A.O.]), ben ondrosoekoe a kontren, èn a ben kon na a bosroiti taki: „Wan ten ben de taki a kondre ben de wan paradijs pe sani ben gro moi èn di ben boen foe kweki meti.” A ben sori toe taki „sensi a ten foe den Romesma”, a marki foe son nanga alen drape no kenki foeroe, èn „na foe libisma ede meki a ’woestijngron’ ben kon drape na ini a kondre pe wan ten foeroe sani ben gro, èn no foe a natuur ede”.
Joe e memre disi ete?
◻ O ten Jesaja kapitel 35 ben kon troe a fosi leisi?
◻ Sortoe bakapisi a fosi kontroe foe a profeititori ben sa abi?
◻ Fa Jehovah ben meki Jesaja 35:5, 6 kon troe?
◻ Na sortoe fasi a kondre èn a situwâsi foe den djoe di ben drai go baka, ben kenki?
[Prenki na tapoe bladzijde 24]
Den broko presi foe Petra, di de na ini a kontren pe wan ten den Edomsma ben libi
[Sma di abi a reti foe a prenki]
Garo Nalbandian
[Prenki na tapoe bladzijde 25]
Ala di den djoe ben de na ini katibo, a moro bigi pisi foe Judea ben tron wan bigi boesiboesi, pe werdri meti soleki beer nanga lew ben libi
[Sma di abi a reti foe den prenki]
Garo Nalbandian
Beer nanga lew: Safari-Zoo foe Ramat-Gan, Tel Aviv