Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w96 1/4 blz. 9-14
  • Prèise a Kownoe foe têgo ten!

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Prèise a Kownoe foe têgo ten!
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • „Kownoe te ten di no skotoe”
  • Wan toemoesi moi froewakti foe a libi
  • A koni di Jehovah abi foe meki sani
  • A moro moi sani di Gado meki na grontapoe
  • Moro bigi wroko srefi
  • „Prèise Jah, oen pipel!”
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
  • Waka nanga Gado — Nanga têgo ten na wi fesi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
  • ’O, fa a koni fu Gado dipi pasa marki!’
    Kon krosibei na Yehovah
  • Anbegi Yehovah, a têgo Kownu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2014
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
w96 1/4 blz. 9-14

Prèise a Kownoe foe têgo ten!

„Jehovah na Kownoe te ten di no skotoe, ija, foe têgo.” — PSALM 10:16.

1. Sortoe aksi, di abi foe doe nanga têgo ten e kon na fesi?

TÊGO TEN — san joe ben sa taki na têgo ten? Joe denki taki ten troetroe ben sa kan go doro foe têgo? We, tweifri no de taki ten e langa ensrefi go foe têgo na ini a ten di pasa. So boen, foe san ede a no kan langa ensrefi go foe têgo na ini a ten di de na wi fesi? Ija, a Nieuwe-Wereldvertaling foe bijbel e sori go na Gado leki wan Gado di sma e prèise „foe ten di no skotoe, ija, te ten di no skotoe” (Psalm 41:13). San den wortoe disi wani taki? Kande wi man froestan disi te wi e sori go na wan tori di abi foe doe nanga disi — a kontren foe na universum.

2, 3. (a) Sortoe aksi di abi foe doe nanga a kontren foe na universum, e jepi wi foe froestan san na têgo ten? (b) Foe san ede wi moesoe wani anbegi a Kownoe foe têgo ten?

2 O bigi a kontren foe na universum de? A skotoe? Te nanga 400 jari pasa kaba, sma ben denki taki a grontapoe foe wi ben de a mindribere foe na universum. Ne wan man di ben nen Gallilei, ben meki wan telescoop, di ben meki taki sma ben kan si hemel moro boen. Now Galilei ben kan si moro foeroe stari èn a ben man sori taki grontapoe nanga tra planeiti e drai lontoe son. A Merkipasi Sistema no ben gersi merki moro. A ben sori taki a de wan stari sistema, di ben abi so wan wán hondro miljard stari na ini. Noiti wi ben sa kan teri den someni stari dati, srefi efoe wi ben sa teki wi heri libi foe doe dati. Baka ten, sabiman tapoe a kontren foe astronomia, ben go doro foe soekoe foe sabi pe miljardmiljard stari sistema de. Den disi panja na ini a heri kontren foe na universum, sondro foe abi wan kaba, so fara leki a moro tranga telescoop kan loekoe go. A gersi leki a kontren foe na universum no skotoe. Na so a de toe nanga têgo ten — a no skotoe.

3 A heri prakseri foe têgo ten, sori taki a smara libisma edetonton foe wi no man graboe en. Ma wan Sma de, di e froestan en dorodoro. A kan teri, ija, èn a kan kari srefi den omeni quadriljoen stari na ini den miljardmiljard stari sistema, na den nen srefi! A Sma disi e taki: „Opo oen ai go na loktoe èn loekoe. Soema meki den sani disi? Na a Sma di e tjari na ipi foe a legre foe den go na doro, di e kari den alamala srefi na den nen. Foe di a abi dinamik krakti pasa marki, èn foe di a tranga na ini makti toe, meki no wan foe den no e misi. Joe no kon sabi noso joe no jere? Jehovah, a Mekiman foe den moro farawe presi foe grontapoe, na wan Gado te ten di no skotoe. A no e weri noso en skin no e kon hebi. Sma no kan kon sabi a froestan foe en, finifini” (Jesaja 40:26, 28). A de troetroe wan froewondroe Gado! Ija, a de a Gado di wi moesoe wani anbegi!

„Kownoe te ten di no skotoe”

4. (a) Fa David ben sori warderi gi a Kownoe foe têgo ten? (b) San wan foe den moro bigi sabidensiman na ini a historia ben taki foe pe na universum ben abi en bigin?

4 Na ini Psalm 10:16, David e taki foe a Mekiman, Gado: „Jehovah na Kownoe te ten di no skotoe, ija, foe têgo”. Èn na ini Psalm 29:10, a e taki ete wan tron: „Jehovah e sidon leki kownoe te ten di no skotoe”. Ija, Jehovah na a Kownoe foe têgo ten! Moro fara, David e kotoigi taki a hei Kownoe disi na a Setiman nanga Mekiman foe ala den sani di wi kan si na ini a kontren foe na universum, èn a e taki na ini Psalm 19:1: „Den hemel e meki a glori foe Gado bekènti; èn a fermamenti e froeteri foe a wroko foe en anoe.” So wan 2700 jari baka dati, a barinen sabidensiman Sir Isaac Newton, ben sori taki a ben agri nanga David, di a ben skrifi: „A heri moi sistema disi foe son, planeiti nanga komeiti, ben kan kon soso foe a prakseri nanga a soevereiniteit foe wan sma di abi froestan nanga makti.”

5. San Jesaja nanga Paulus ben skrifi foe a Fonten foe koni?

5 A moesoe meki wi de nanga sakafasi troetroe foe sabi taki a Soeverein Masra Jehovah, di srefi den bigi bradi „hemel, ija, a hemel foe den hemel, . . . no kan teki”, e libi foe têgo! (1 Kownoe 8:27) Na ini Jesaja 45:18 den e taki foe Jehovah leki „a Mekiman foe hemel, . . . a Sma di seti grontapoe èn a Mekiman foe en”, èn en na a Fonten foe koni di bigi moro leki san na edetonton foe libisma di e dede, kan teki. Jehovah ben taki, soleki fa e kon na krin na ini 1 Korentesma 1:19: „Mi sa meki a koni foe den koniman lasi gowe, èn a froestan foe den wan di tja ede, mi no sa loekoe na wan ai.” Na apostel Paulus ben taki moro fara na ini vers 20 foe disi: „Pe a koniman de? Pe a leriman foe Wet de? Pe a sma foe a seti foe sani disi de di e strei nanga wortoe? A no Gado ben meki a koni foe grontapoe de wan don sani?” Ija, soleki fa Paulus ben go doro foe taki na ini kapitel 3 vers 19, dan „a koni foe a grontapoe disi na wan don sani na Gado”.

6. San Preikiman 3:11 e sori foe „ten di no skotoe”?

6 Den stari nanga den planeiti na hemel na wan pisi foe den sani di Gado meki èn di kownoe Salomo ben taki foe den: „[Gado] meki ala sani moi na en ten. Srefi ten di no skotoe, a poti na ini den ati, so taki libisma noiti no sa kon sabi a wroko di a troe Gado meki foe sensi a bigin te na a kaba” (Preikiman 3:11). Foe troe, na wan sani di poti na ini na ati foe libisma foe proeberi foe kon sabi san „ten di no skotoe”, wani taki, so boen têgo ten. Ma wan ten sa de taki libisma sa kisi a sabi dati?

Wan toemoesi moi froewakti foe a libi

7, 8. (a) Sortoe kefalek moi froewakti foe libi e wakti a libisma famiri, èn fa den kan kisi disi? (b) Foe san ede wi moesoe prisiri taki a leri di Gado e gi, sa go doro foe ala ten?

7 Jesus Krestes ben taki na ini wan begi na Jehovah: „Disi wani taki têgo libi, dati den teki sabi doronomo na ini den foe joe, a wan-enkri troe Gado, èn foe en di joe ben seni kon, Jesus Krestes” (Johanes 17:3). Fa wi kan kisi so wan sabi? Wi moesoe studeri a Wortoe foe Gado, a santa bijbel. Na a fasi disi wi kan kisi a soifri sabi foe den moi prakseri di Gado abi, so srefi den sani di a seti nanga jepi foe en Manpikin foe sma kan kisi têgo libi na ini wan paradijs na grontapoe. Dati sa de „a troetroe libi” di 1 Timoteus 6:19 e taki foe en. A sa de soleki fa Efeisesma 3:11 e taki foe „a têgo prakseri di [Gado] ben abi ini a tori foe Krestes, Jesus wi Masra.”

8 Ija, wi sondoe libisma kan kisi têgo libi nanga jepi foe a leri di Gado e gi èn a bribi di wi abi na ini a froeloesoe-ofrandi foe Jesus. O langa a leri disi sa go doro? A sa go doro foe ala têgo ten, foe di libisma sa kisi moro nanga moro leri foe a koni foe wi Mekiman. A koni foe Jehovah no skotoe. Na apostel Paulus ben erken disi, èn a ben taki: „O a dipi foe a goedoe nanga a koni nanga a sabi foe Gado! Den kroetoe foe en dangra troetroe foe sma kan froestan den èn den pasi foe en no de foe feni!” (Romesma 11:33) Foe troe a fiti taki 1 Timoteus 1:17 e kari Jehovah, „a Kownoe foe têgo ten”!

A koni di Jehovah abi foe meki sani

9, 10. (a) Sortoe bigi sani Jehovah ben doe di a ben sreka grontapoe leki a presenti di a ben gi na a libisma famiri? (b) Fa a koni foe Jehovah di e pasa ala sani de foe si na ini den sani di a meki? (Loekoe a boksoe.)

9 Loekoe a toemoesi moi goedoe di a Kownoe foe têgo ten, seti gi wi libisma. Psalm 115:16 e froeteri wi: „Ini a tori foe den hemel, den hemel na foe Jehovah, ma grontapoe a gi na den manpikin foe libisma.” Joe no denki taki a de wan kefalek moi sani di a gi wi foe sorgoe foe en? Seiker! Èn wi e warderi en troetroe taki wi Mekiman ben loekoe sani na fesi heri boen, di a ben sreka grontapoe leki na oso foe wi! — Psalm 107:8.

10 Kefalek moi sani ben pasa na grontapoe na ini den siksi „dei” di Gado ben meki sani, soleki tanapoe na ini Genesis kapitel 1, ala di ibri dei ben teki doesoendoesoen jari. Den sani disi di Gado ben meki, te foe kaba ben sa tapoe heri grontapoe nanga moi groen grasi, nanga den bigi boesi èn nanga bromki na ini ala sortoe kloroe. Grontapoe ben kon foeroe nanga wan heri ipi kefalek moi mekisani di e libi na ini se, wan lo fowroe di abi moi frei, nanga ipi-ipi sortoe osometi nanga boesi meti, di ibriwan foe den ben meki pikin „na a sortoe foe den”. Baka di bijbel ben taki foe a meki di a man nanga na oema meki, dan Genesis 1:31 e froeteri: „Gado ben si ala sani di a ben meki èn, loekoe! a ben de heri boen.” Dati ben de troetroe wan moi presi di den fosi libisma dati ben abi lontoe den! Wi no e si na ini ala den sani disi di meki, a koni, a loekoe di wan lobi Mekiman e loekoe sani boen na fesi, èn a sorgoe di a e sorgoe boen foe sani? — Jesaja 45:11, 12, 18.

11. Fa Salomo ben gi glori na a koni di Jehovah abi foe meki sani?

11 Wan sma di ben froewondroe foe a koni foe a Kownoe foe têgo ten, ben de Salomo. Wan lo leisi a ben poti prakseri na tapoe a koni foe a Mekiman (Odo 1:1, 2; 2:1, 6; 3:13-18). Salomo e gi wi a djaranti taki „grontapoe e tan srefi te ten di no skotoe”. A ben warderi den foeroe wondroe sani di Gado meki, so srefi a ròl di alen wolkoe abi foe nati a grontapoe foe wi. So boen, a ben skrifi: „Ala den winter liba e go na se, èn tokoe se srefi no foeroe. Na a presi pe den winter liba e go, na drape den e drai komoto baka, foe go drape baka” (Preikiman 1:4, 7). Na so a e pasa taki, baka te alen nanga den liba nati grontapoe, dan a watra foe den e drai komoto na den se go baka na ini den wolkoe. Fa a grontapoe disi ben sa de, èn fa wi ben sa de, efoe a watra no ben kon krin èn efoe a no ben waka lontoe na a fasi disi?

12, 13. Fa wi kan sori warderi gi den sani di Gado meki?

12 A warderi foe wi gi a balansifasi di de ini den sani di meki, ben moesoe go makandra nanga sani di wi e doe, soleki fa kownoe Salomo ben skrifi na ini den lasti wortoe foe Preikiman: „A kaba foe a tori, baka di mi jere ala sani, na disi: Frede a troe Gado èn ondrow den komando foe en. Bika disi na a heri plekti foe libisma. Bika a troe Gado srefi sa kroetoe ibri sortoe wroko di abi foe doe nanga ibri sani di kibri, foe si efoe a boen noso efoe a ogri” (Preikiman 12:13, 14). Wi moesoe frede foe doe wan sani di no e plisi Gado. Na presi foe dati, wi moesoe proeberi foe gi jesi na en nanga wan lespeki frede.

13 Ija, wi moesoe wani foe prèise a Kownoe foe têgo ten foe den kefalek moi sani di a meki! Psalm 104:24 e froeklari: „Den wroko foe joe foeroe srefisrefi, o Jehovah! Joe meki den alamala nanga koni. Grontapoe foeroe nanga den sani di joe meki.” Nanga prisiri na ati meki wi agri nanga a lasti vers foe a psalm disi foe di wi e taigi wisrefi nanga trawan taki: „Blesi Jehovah, o mi sili. Prèise Jah, oen pipel!”

A moro moi sani di Gado meki na grontapoe

14. Fa libisma di Gado meki, hei krinkrin moro den meti?

14 Ala den sani di Jehovah meki, de kefalek boen. Ma a moro aparti sani di a meki na grontapoe na wi — libisma. Jehovah ben meki Adam, èn baka dati Eva, leki a heimarki foe a di foe siksi dei di a ben meki sani — wan mekisani di ben hei krinkrin moro leki den fisi, fowroe, nanga meti! Ala di foeroe foe den mekisani disi abi koni di poti na ini den, tokoe libisma kisi a koni foe man prakseri foe sani, den kisi wan konsensi di kan si san na boen nanga san na ogri, den man meki plan gi a tamara, èn den abi wan angri na ini den foe anbegi wan sani. Fa ala den sani disi ben doe kon? Na presi foe libisma ben kon foe meti sondro froestan, Gado ben meki libisma na a prenki foe en. Dati meki na libisma wawan kan sori den eigifasi foe wi Mekiman, di ben taki foe ensrefi dati en na „Jehovah, Jehovah, wan Gado di abi sari-ati nanga wartifasi, di no e kisi atibron esi-esi èn di abi lobi boen-atifasi nanga waarheid pasa marki.” — Exodus 34:6.

15. Foe san ede wi moesoe prèise Jehovah na wan sakafasi?

15 Meki wi prèise Jehovah èn taigi en tangi, foe di a meki wi skin na so wan toemoesi moi fasi. A broedoe foe wi, di de so prenspari foe meki wi tan na libi, e waka na ini wi heri skin ibri 60 sekonde. Soleki fa Deuteronomium 12:23 e taki, dan „a broedoe na a sili” — wi libi — di diri na ini Gado ai. Den tranga bonjo, den titei foe a skin di man boeweigi go na ala sei, nanga wan senwe sistema di e firi sani esi-esi èn a tapoesei pisi foe en na wan edetonton di hei krinkrin moro iniwan edetonton foe meti èn di abi koni di wan computer di bigi leki wan wolkenkrabber, no man teki. Disi no e meki joe de nanga sakafasi? A moesoe de so (Odo 22:4). Èn loekoe disi toe: Den fokofoko foe wi, wi gorogoro, tongo, tifi, nanga mofo e wroko makandra foe meki libisma man taki iniwan foe den doesoendoesoen tongo di de. David ben meki singi gi Jehovah di fiti, èn a ben taki: „Mi sa prèise joe foe di joe ben meki mi na wan froewondroe fasi di e gi lespeki frede. Den wroko foe joe moi kefalek, soleki fa mi sili sabi heri boen” (Psalm 139:14). Makandra nanga David, meki wi prèise Jehovah èn gi en tangi, wi toemoesi boen Mekiman nanga Gado.

16. Sortoe singi wan barinen pokoeman ben meki foe prèise Jehovah, èn na tapoe sortoe krakti kari wi moesoe doe wan sani?

16 Den wortoe foe wan langa pokoe di Joseph Haydn ben skrifi, e taki wortoe foe prèise Jehovah: „Gi en tangi, oen alamala, den wroko foe en di moi srefisrefi! Singi a grani foe En, singi a glori foe En, blesi En Nen èn gi En glori! A prèise foe Jehovah e go doro foe ala ten, Amen, Amen!” San moro moi srefi, na den wortoe di skrifi na ondro krakti foe santa jeje na ini den Psalm èn di e kon ala tron baka soleki a kari di e gi fo tron na ini a di foe 107 Psalm: „O meki sma taki Jehovah tangi foe gi a lobi boen-atifasi foe en èn den wondroewroko foe en di a gi na den manpikin foe libisma.” Joe e teki prati na ini a prèise dati? Joe ben sa moesoe doe dati, bika ala sani di moi srefisrefi, komopo na Jehovah, a Kownoe foe têgo ten.

Moro bigi wroko srefi

17. Fa ’a singi foe Moses èn di foe a Pikin Skapoe’ e gi Jehovah grani?

17 Na ini den siksi doesoen jari di pasa, a Kownoe foe têgo ten ben seti sani foe moro bigi wroko srefi. Na ini a lasti boekoe foe bijbel, na ini Openbaring 15:3, 4, wi e leisi foe den wan na hemel di wini ogri jeje feanti: „Den e singi a singi foe Moses, a srafoe foe Gado èn a singi foe a Pikin Skapoe, taki: ’Bigi èn toemoesi moi den wroko foe joe de, Jehovah Gado, na Almaktiwan. Regtfardiki èn troe den pasi foe joe de, Kownoe foe têgo ten. Soema no sa frede joe troetroe, Jehovah, èn gi joe nen glori, bika joe wawan de loyaal? Bika ala den nâsi sa kon anbegi na joe fesi, bika den regtfardiki bosroiti foe joe kon de foe si.’” Foe san ede den e kari a singi disi, ’a singi foe Moses èn di foe a Pikin Skapoe’? Kon meki wi go loekoe.

18. Sortoe bigi wroko, na ini a singi na ini Exodus kapitel 15 e tjari kon na prakseri?

18 So wan 3500 jari pasa, di Farao en makti legre dede na ini a Redi Se, dan nanga tangi na ati den Israèlsma ben prèise Jehovah na ini wan singi. Wi e leisi na ini Exodus 15:1, 18: „Na a ten dati, Moses nanga den manpikin foe Israèl ben bigin singi a singi disi gi Jehovah èn den ben taki disi: ’Meki mi singi gi Jehovah, bika a kon hei srefisrefi. Na asi nanga en tjariman a trowe go na ini se. Jehovah sa tiri te ten di no skotoe, ija, foe têgo.’” Den regtfardiki bosroiti foe a Kownoe disi foe têgo ten, ben de krin foe si di a ben kroetoe èn strafoe en feanti di ben weigri foe saka densrefi na ondro a soevereiniteit foe en.

19, 20. (a) Foe san ede Jehovah ben seti a nâsi Israèl? (b) Fa a Pikin Skapoe nanga trawan ben doe na tapoe a tjalensi foe Satan?

19 Foe san ede disi ben de fanowdoe? A ben de na ini a djari foe Eden pe a Sneki, di de nanga triki, ben meki wi fosi papa nanga mama sondoe. Disi ben abi leki bakapisi taki sondoe onvolmaakti fasi tjari go abra tapoe a heri libisma famiri. Ma wantewante a Kownoe foe têgo ten, ben doe sani akroederi a prakseri di a ben abi biginbigin, san ben sa meki taki ala den feanti foe en figi poeroe foe a kontren foe grontapoe èn taki a fasi fa sani ben de leki wan paradijs, ben sa kon baka. A Kownoe foe têgo ten, ben seti a nâsi Israèl èn a ben gi den a Wet foe en foe prenki na fesi fa a ben sa doe disi. — Galasiasma 3:24.

20 Ma baka wan pisi ten, Israèl srefi no ben de getrow moro, èn a sari situwâsi disi ben kon na wan heimarki di den fesiman foe Israèl ben gi a wan-enkri gebore Manpikin foe Gado abra na den Romesma foe den pina en na wan ogri-ati fasi èn kiri en (Tori foe den Apostel 10:39; Filipisma 2:8). Ma a hori di Jesus hori en soifri retifasi te na en dede, leki na ofrandi „Pikin Skapoe foe Gado”, ben boeweisi na wan heri moi fasi taki a tjalensi foe Satan, na owroe Feanti foe Gado — taki no wan sma na grontapoe ben kan tan getrow na Gado te a ben o kisi hebi tesi — no ben de troe kwetikweti (Johanes 1:29, 36; Job 1:9-12; 27:5). Ala di miljoenmiljoen tra libisma di e frede Gado, kisi onvolmaaktifasi foe Adam, tokoe den e waka baka na eksempre foe Jesus foe di den e hori den soifri retifasi, ala di den e kisi foe doe nanga ogri di Satan e doe den. — 1 Petrus 1:18, 19; 2:19, 21.

21. Foe san wi sa taki foe en na ini a tra artikel, soleki fa skrifi na ini Tori foe den Apostel 17:29-31?

21 Now a dei doro gi Jehovah foe pai den getrow-wan disi èn foe kroetoe ala den sma di de wan feanti foe waarheid nanga regtfardikifasi (Tori foe den Apostel 17:29-31). Fa disi sa pasa? A tra artikel sa sori dati.

Boksoe foe loekoe sani sjatoe baka

◻ Foe san ede a fiti foe kari Jehovah „a Kownoe foe têgo ten”?

◻ Fa a koni foe Jehovah de foe si na ini den sani di a meki?

◻ Fa libisma de wan kefalek koni wroko Gado meki?

◻ Sortoe sani di doe, e meki sma singi ’a singi foe Moses èn di foe a Pikin Skapoe’?

[Faki na tapoe bladzijde 12]

A koni foe Jehovah di e pasa ala sani

A koni foe a Kownoe foe têgo ten, de foe si na someni fasi na ini den sani di a meki na grontapoe. Loekoe den wortoe foe Agur: „Ibri wortoe foe Gado soifri. A de wan skelt gi den wan di e soekoe kibri na en” (Odo 30:5). Baka dati Agur e taki foe den foeroe libisani di Gado meki, den bigiwan nanga den pikinwan. Foe eksempre, na ini 24 te nanga 28, a e taki foe „fo sani di de den moro pikinwan na grontapoe, ma den abi koni di poti na ini den”. Den disi na a mira, a klipdas, a sprenka, nanga a kamrawenke.

„Koni di poti na ini den” — ija, den meti meki na a fasi dati. Den no e denki-go-denki-kon soleki fa libisma e doe, ma den e bow tapoe a koni di poti na ini den. Oiti joe froewondroe foe disi? Den mekisani disi orga troetroe na wan boen fasi! Foe eksempre, mira orga na ini kolonie, pe joe abi wan oema-mira di e meki eksi, wroko-mira, nanga man-nengre-mira. Na son sortoe mira, den wroko-mira e tjari pokipoki [loso] kon makandra na ini skotoe presi di densrefi meki, neleki na ini wan boerderij. Drape den e merki den pokipoki [loso], ala di den man-nengre-mira e jagi ala feanti gowe di wani kon drape. Odo 6:6 e froemane wi: „Go na den mira, joe lesiman; loekoe den pasi foe en èn kon koni.” Den sortoe eksempre disi no moesoe meki wi libisma wani abi „foeroe foe doe na ini a wroko foe Masra”? — 1 Korentesma 15:58.

Libisma meki bigi opolani. Ma den fowroe man foe doe moro leki den opolani. So a de toe nanga a kownoebrifowroe, di e wegi soso 30 gram! Wan Boeing 747 moesoe teki 180.000 liter oli, èn wan groepoe wrokoman di kisi boen leri moesoe tjari na opolani, èn na opolani moesoe wroko nanga wan lo frekti sortoe navigatie sistema foe sori den a pasi foe frei abra wan se go na wan tra presi. Ma tokoe wan pikin kownoebrifowroe e bow na tapoe soso wán gram fatoe foe meki a frei foe Noord-Amerika, pasa a Golf foe Meksikow, go te na Zuid-Amerika. A no abi wan heri ipi oli fanowdoe, a no moesoe leri fa foe feni a pasi pe a moesoe frei go, a no abi frekti karta noso computer fanowdoe! A sani disi di a fowroe man doe, ben kon foe ensrefi nanga jepi foe evolutie? Kwetikweti! A pikin fowroe disi abi koni di poti na ini en, foe di Jehovah Gado, a Mekiman foe en, meki en so.

[Prenki na tapoe bladzijde 9]

Den difrenti sani di „a Kownoe foe têgo ten” meki, e gi en bigi glori

[Prenki na tapoe bladzijde 10]

Neleki fa Moses nanga heri Israèl ben prisiri foe di Jehovah ben wini a strei na a Redi Se, na so wan bigi prisiri sa de baka Armagedon

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma