Joe e njan boen na jejefasi?
„A njan di wi e njan boen, na a moro prenspari sani di libisma abi fanowdoe. . . . Sondro nofo njanjan, wi ben sa dede.” — Food and Nutrition.
A PRENSPARI waarheid dati de krin foe si na den drei skin foe mansma, oemasma, nanga pikin-nengre di mangri srefisrefi foe di den no e kisi „a moro prenspari sani di libisma abi fanowdoe”. Tra sma man feni a sani disi di de fanowdoe, ma tokoe den no abi nofo njanjan gi wan boen gosontoe. Èn foeroe sma di ben kan njan boen e satisferi densrefi nanga njanjan di no abi waarde, di e gi pikinso troetroe njanjan di boen gi a skin. „Njanjan”, na so Healthy Eating e taki, „sori foe de a goedoe foe wi di wi e mesbroiki moro foeroe.”
A de a srefi leki njanjan na jejefasi — waarheid di de foe feni na ini Gado Wortoe, bijbel. Son sma no abi srefi den moro prenspari njanjan di boen gi a skin na jejefasi; den e pina foe angri na jejefasi. Tra sma no e poti prakseri srefi foe teki wini foe a jeje njanjan di de foe kisi. Fa a de nanga joe? Joesrefi e njan boen na jejefasi? Noso a ben kan de taki joe e tapoe joesrefi foe teki njanjan na jejefasi? A de prenspari foe de eerlijk nanga wisrefi na ini na afersi disi bika wi abi njanjan na jejefasi fanowdoe, moro leki fa wi abi troetroe njanjan fanowdoe. — Mateus 4:4.
Njanjan foe gro na jejefasi
Food and Nutrition, wan leriboekoe di e taki o prenspari a de foe njan boen, e gi wi dri boen reide foe san ede wi moesoe njan boen. Wán na taki wi abi njanjan fanowdoe „foe jepi wi foe gro èn foe man meki njoen cel te a skin e lasi cel”. Joe ben sabi taki ibri dei foe joe libi, wán triljoen foe den cel foe joe skin e stòp foe wroko èn taki trawan moesoe kon na den presi? Gosontoe njanjan de fanowdoe foe gro na a joisti fasi èn foe hori a skin boen.
Dati de so toe na jejefasi. Di na apostel Paulus ben skrifi go na a gemeente Efeise, foe eksempre, a ben poti krakti na tapoe fa ibri kresten abi boen njanjan na jejefasi fanowdoe foe tron „wan bigi man” (Efeisesma 4:11-13). Te wi e gi wisrefi gosontoe njanjan na jejefasi na wan joisti fasi, dan wi no de leki swaki beibi moro di no man sorgoe gi densrefi te den kisi foe doe nanga ala sortoe kefar (Efeisesma 4:14). Na presi foe dati, wi e gro kon tron tranga bigisma di man feti a tranga feti gi a bribi foe di wi e „teki den wortoe foe bribi leki njanjan”. — 1 Timoteus 4:6.
Na so a de nanga joe? Joe gro kon bigi na jejefasi? Noso joe de ete leki wan beibi na jejefasi — swaki, no man srefisrefi sondro tra sma, èn no man foe teki bigi kresten frantiwortoe? Wi kan froestan, taki a no foeroewan foe wi ben sa taki wantewante taki wi de leki wan beibi na jejefasi, ma a e fiti foe ondrosoekoe wisrefi na wan eerlijk fasi. Wan toe salfoe kresten na ini a fosi jarihondro ben de leki beibi na jejefasi. Ala di densrefi ben moesoe de „leriman” di man èn wani foe leri tra sma san Gado Wortoe e taki, tokoe na apostel Paulus ben skrifi: „Oenoe abi wan sma fanowdoe baka foe gi oenoe leri foe a bigin foe den fondamenti sani foe den santa wortoe foe Gado; èn oenoe tron leki den sma di abi merki fanowdoe, no tranga njanjan.” Efoe joe wani gro kon bigi na jejefasi, dan joe moesoe kweki wan lostoe gi njanjan, tranga njanjan na jejefasi. No de tevrede nanga beibi njanjan na jejefasi! — Hebrewsma 5:12.
Wi abi a tranga njanjan na jejefasi fanowdoe toe foe meki ibri mankeri di wi kisi foe den aladei tesi di wi e miti na ini a feanti grontapoe disi, kon boen baka. Den kan swaki wi krakti na jejefasi. Ma Gado kan gi wi a krakti dati baka. Paulus ben taki: „Wi no e tapoe, ma srefi efoe a sma di wi de na dorosei e lasi gowe, foe troe a sma di wi de na inisei e kon njoen baka, ibri dei” (2 Korentesma 4:16). Fa wi e „kon njoen baka, ibri dei”? Wán fasi na foe njan doronomo foe Gado Wortoe, nanga jepi foe persoonlijk studie èn groepoe studie foe den Boekoe foe bijbel èn den poeblikâsi di abi den gron tapoe bijbel.
Njanjan foe kisi krakti na jejefasi
Njanjan de so srefi fanowdoe „foe meki faja èn krakti”. Njanjan e gi na oli gi wi skin so taki a kan wroko boen. Efoe wi no e njan boen, wi no sa abi foeroe krakti. Efoe wi no abi isri na ini wi njanjan, dan dati kan meki wi kon weri èn a kan meki wi kon slow. Na so joe e firi son leisi te a abi foe doe nanga aktiviteit na jejefasi? Joe e feni en wan moeilijk sani foe doe den plekti di joe moesoe doe leki wan kresten? Son sma di e taki dati den na bakaman foe Jesus Krestes, kon weri foe doe boen sani, èn den no abi a krakti foe horidoro na ini den wroko foe wan kresten (Jakobus 2:17, 26). Efoe joe si taki disi de so na ini joe kefal, dan a dresi gi dati kan de moro foeroe taki joe moesoe meki a njanjan di joe e njan na jejefasi kon moro boen, noso joe moesoe teki moro njanjan na jejefasi. — Jesaja 40:29-31; Galasiasma 6:9.
No meki sani kori joe foe kisi wan takroe gwenti fa joe e njan na jejefasi. Wan foe den moro bigi triki di Satan gebroiki na ini ala den jarihondro, na taki a overtoigi sma taki den no abi foe leisi bijbel èn taki den no abi foe teki a soifri sabi foe bijbel. A e gebroiki wan owroeten taktik di legre e gebroiki foe teki feanti foto abra — no meki den kisi njanjan èn meki angri kiri den te leki den gi densrefi abra. Ma a gebroiki a taktik disi na wan moro koni fasi. A e kori den wan di a e „lontoe”, foe di a e meki den kiri densrefi foe angri ala di bogobogo gosontoe njanjan na jejefasi e lontoe den. A no de foe froewondroe foe dati ede, taki so foeroe sma e fadon gi a feti di a e go feti nanga den. — Efeisesma 6:10-18.
Njanjan foe kon gosontoe na jejefasi
Wan di foe dri reide foe san ede wi abi njanjan fanowdoe, na so Food and Nutrition e taki, na „foe hori a skin gosontoe . . . èn foe no meki siki de”. Den winimarki gi a gosontoe di boen njanjan e gi, no de foe si wantewante. Te wi kaba njan wan boen njanjan, dan pikinmoro noiti wi e denki: ’Dati boen kefalek gi mi ati’ (noso den niri foe mi noso den titei foe mi, èn go so moro fara). Ma tokoe, proeberi foe no njan gi wan langa pisi ten, èn den bakapisi na tapoe joe gosontoe e de foe si. Sortoe bakapisi? „A bakapisi di joe e si moro foeroe”, na so wan datra boekoe e taki, „na wan takroe wan: a gro di wan sma no e gro na ini krakti, a man di wan sma no man feti teige pikin infektie, a abi di wan sma no abi krakti noso a firi foe doe wan sani.” Wan srefi sortoe swaki gosontoe na jejefasi ben abi krakti na tapoe owroeten Israèl gi wan pisi ten. A profeiti Jesaja ben taki foe den: „A heri ede e siki, èn a heri ati swaki. Foe en ondrofoetoe te na a ede srefi, no wan gosontoe presi no de na ini.” — Jesaja 1:5, 6.
Boen njanjan na jejefasi e gi wi a krakti foe feti teige so wan swakifasi na jejefasi èn den bakapisi foe infektie na jejefasi. Sabi di e kon foe Gado e jepi wi foe hori wan boen kondisi na jejefasi — efoe wi e njan foe en! Jesus Krestes ben taki foe a fasi fa moro foeroe foe den sma na ini a ten foe en no ben leri wan sani foe a poti di den fositen tata foe den no ben poti prakseri foe njan boen na jejefasi. Den toe ben weigri foe njan foe den waarheid di a ben leri den. Nanga sortoe bakapisi? Jesus ben taki: „Na ati foe a pipel disi kon tranga, èn nanga den jesi foe den, den jere sondro foe doe wan sani na tapoe, èn den tapoe den ai foe den, so taki noiti den sa kan si nanga den ai foe den èn jere nanga den jesi foe den èn kon froestan nanga na ati foe den san a wani taki èn drai kon baka, èn mi e meki den kon betre” (Mateus 13:15). A moro bigi pisi foe den sma noiti ben teki wini foe a krakti di Gado Wortoe abi foe dresi sma. Den ben tan siki na jejefasi. Srefi wan toe salfoe kresten ben kon „swaki èn siki” (1 Korentesma 11:30). Meki a de so, taki noiti wi tegoe gi a njanjan na jejefasi di Gado e gi. — Psalm 107:20.
Kisi doti na jejefasi
Boiti a kefar foe dede foe angri na jejefasi, wan tra kefar de di wi moesoe sabi — a sortoe njanjan di wi e njan kan doti. Te wi e teki leri na ini wi di kon doti nanga kefarlek idea foe ogri jeje, dan dati kan de leki vergif gi wi, neleki te wi e njan troetroe njanjan di ben pori nanga bakteria noso vergif (Kolosesma 2:8). A no makriki ala ten foe kon sabi san na njanjan di abi vergif. „Njanjan”, na so wan sabiman e taki, „kan gersi son tron foe de gosontoe srefisrefi èn tokoe a kan abi bakteria na ini di kan gi siki.” Foe dati ede, a ben sa boen efoe wi e ondrosoekoe foe pe a simbôlis njanjan foe wi e kon, ala di wi e hori na prakseri taki sonwan foe den poeblikâsi, soleki sani di sma skrifi di fadon komoto na bribi, kan doti nanga leri èn filosofia di no de akroederi bijbel. Wan toe sma srefi di e meki njanjan sani, e gebroiki falsi etiket foe bedrigi den sma di e bai den sani, foe di den no e skrifi krin san de na ini den produkt. Seiker wi kan froewakti taki Satan, a bigi bedrigiman, sa doe a srefi sani. Foe dati ede, sorgoe taki joe e teki a simbôlis njanjan disi na wan presi di joe kan froetrow, so taki joe kan tan „gosontoe ini a bribi”. — Titus 1:9, 13.
Thomas Adams, wan preikiman na ini a di foe 17 jarihondro, ben taki foe den sma na ini a ten foe en: „Den diki den grebi nanga den eigi tifi.” Nanga tra wortoe, san den ben njan, ben kiri den te foe kaba. Sorgoe taki den sani di joe e njan na jejefasi, no e kiri joe. Soekoe boen njanjan na jejefasi. „Foe san ede oenoe e tan pai moni gi sani di no de brede?”, Jehovah Gado ben aksi, di den sma di ben froeklari taki den na en pipel ben soekoe jepi na falsi leriman nanga falsi profeiti. „Arki boen na mi èn njan san boen èn meki oen sili feni switi prisiri ini fatoe srefi. Poti oen jesi arki èn kon na mi. Arki èn oen sili sa tan na libi.” — Jesaja 55:2, 3; teki gersi Jeremia 2:8, 13.
Bogobogo njanjan na jejefasi
No wan mankeri foe boen njanjan na jejefasi no de srefisrefi. Soleki fa Jesus Krestes ben taki na fesi, a abi wan getrow èn koni srafoe now di abi foeroe foe doe foe sorgoe gi „njanjan na a reti ten”, gi ibriwan sma di wani dati (Mateus 24:45). Nanga jepi foe a profeiti Jesaja, Jehovah ben pramisi: „Loekoe! Mi eigi foetoeboi sa njan, ma oenoe sa de nanga angri. . . . Mi eigi foetoeboi sa bari nanga prisiri bika foe a boen kondisi foe na ati.” Foe taki en leti, a e pramisi wan fesa-njanjan gi den wan di wani njan en. „Jehovah foe den legre seiker sa meki gi ala pipel . . . wan fesa-njanjan foe preti di lai nanga oli, wan fesa-njanjan foe win di den kibri na tapoe a sakasaka, foe preti di lai nanga oli èn di foeroe nanga bonjo fatoe.” — Jesaja 25:6; 65:13, 14.
Ma prakseri foe disi: Wi ben kan dede foe angri na wan fesa-njanjan! Ala di njanjan de lontoe wi, tokoe te foe kaba wi kan pina serjoesoe foe di wi tan sondro nofo njanjan, efoe wi no e opo wisrefi troetroe foe go njan pikinso foe a njanjan. Odo 26:15 e taki en na wan troetroe fasi: „A lesi sma kibri en anoe na ini a komki foe a fesa-njanjan; a kon weri toemoesi foe tjari en kon na en mofo.” Dati na wan sari situwâsi srefisrefi! Na a srefi fasi, wi kan kon toemoesi lesi foe doe moeiti gi persoonlijk studie foe Gado Wortoe èn foe bijbel poeblikâsi di meki foe jepi wi foe teki njanjan na jejefasi na ini wi. Noso wi kan kon toemoesi weri foe sreka wisrefi, noso foe abi prati na den konmakandra foe a kresten gemeente.
Boen njanjan gwenti
Wi abi ala reide dan foe kweki boen gwenti foe njan na jejefasi. Ma a troetroe situwâsi de taki foeroe sma e beti pisipisi nomo foe a njanjan di den abi na jejefasi, èn son wan e kiri densrefi krinkrin foe angri. Den kan de leki sma di no e si o prenspari a de foe njan boen, te leki den e pina foe den bakapisi baka ten na ini den libi. Healthy Eating e gi a reide disi foe san ede wi no e loekoe boen kande fa wi e njan, ala di wi sabi taki boen njanjan de prenspari gi a libi: „A problema na taki [leki wan bakapisi foe a takroe njanjan gwenti] a skin no e go esi-esi na baka, èn taki wantewante bakapisi no de foe si neleki te wan sma e koti strati abra sondro foe loekoe boen. Na presi foe dati, kande a gosontoe foe wan sma e go safrisafri na baka na wan kibri fasi, a kan kisi infektie moro esi, den bonjo kan de moro swaki, kande wan soro e dresi moro slow èn a e betre moro slow te a kon siki.”
Na ini toemoesi aparti kefal, wan sma kan kon tron leki wan jongoe oema di e pina foe anorexia nervosa. A e overtoigi ensrefi taki a abi pikinso njanjan nomo fanowdoe, taki a abi wan boen gosontoe, ala di a e go na baka na skinfasi. Te foe kaba, a e lasi ala lostoe foe njan. „A de wan kefalek situwâsi”, wan datra boekoe e taki. Foe san ede? „Ala di wawan leisi nomo a sikisma e dede troetroe foe angri, tokoe a e tron wan sma di no e njan nofo njanjan foe tan gosontoe srefisrefi èn a kan dede foe wan sani di kan de wan pikin infektie.”
Wán kresten oema ben erken: „Foeroe jari langa mi ben feti nanga a sabi di mi ben sabi taki a de fanowdoe foe sreka misrefi doronomo gi den konmakandra èn foe doe persoonlijk studie, èn tokoe noiti mi ben man doe en.” Te foe kaba a ben tjari kenki kon so taki a ben kon tron wan boen studenti foe Gado Wortoe, ma soso baka di a ben froestan heri boen na ini sortoe moeilek situwâsi a ben de.
We, teki na wan serjoesoe fasi a rai di na apostel Petrus ben gi. Tron leki „njoenjoen pikin”, èn „kweki wan angri gi a soifri merki di de foe a wortoe, di nanga jepi foe dati oenoe kan gro kon kisi froeloesoe” (1 Petrus 2:2). Ija, „kweki wan angri” — kweki wan tranga lostoe — foe foeroe joe froestan èn joe ati nanga a sabi foe Gado. Bigisma na jejefasi so srefi moesoe tan kweki na angri dati. No meki njanjan na jejefasi tron ’wan foe den goedoe foe joe di joe e mesbroiki moro foeroe’. Njan boen na jejefasi, èn teki foeroe winimarki foe ala den „gosontoe wortoe” di de foe feni na ini Gado Wortoe, bijbel. — 2 Timoteus 1:13, 14.
[Prenki na tapoe bladzijde 28]
Joe moesoe meki a fasi fa joe e njan, kon moro boen?