Joe na wan mati foe Gado? — San den begi foe joe e sori
OITI a kon pasa dati joe jere toe sma e taki sondro foe den ben sabi taki joe ben arki? Sondro tweifri a no ben teki langa foe joe kon si fa a matifasi foe den ben de — awansi den ben de boen mati noso freimdesma, soso sma di joe sabi boen noso krosibei mati di e froetrow makandra. Na so den begi foe wi kan sori sortoe matifasi wi abi nanga Gado.
Bijbel e gi wi a djaranti taki Gado „no de fara foe ibriwan foe wi” (Tori foe den Apostel 17:27). Ija, a e gi wi wan kari foe kon sabi en. Wi kan de en mati srefi (Psalm 34:8; Jakobus 2:23). Wi kan njan boen foe wan troetroe èn krosibei matifasi nanga en! (Psalm 25:14) A de krin, taki a matifasi di wi abi nanga Gado na a moro warti sani di wi leki onvolmaakti libisma ben kan abi. Èn Jehovah e si a matifasi foe wi leki wan diri goedoe. Disi de krin, bika a matifasi di wi abi nanga en abi en gron tapoe a bribi di wi abi na ini en wan-enkri gebore Manpikin, di ben gi en libi foe wi boen ede. — Kolosesma 1:19, 20.
Foe dati ede, den begi foe wi moesoe sori dipi lobi nanga warderi gi Jehovah. Ma oiti joe kisi a firi taki den begi foe joe, ala di den de nanga lespeki, e misi troetroe firi pikinso? Disi a no wan sani di no e pasa foeroe. San na a sroto foe meki a sani disi kon moro betre? Meki a matifasi di joe abi nanga Jehovah Gado, gro.
Feni ten foe begi
Na a fosi presi, a e teki ten foe meki wan matifasi gro èn foe wroko na en. Kande joe e gi wan toe sma odi ibri dei noso e taki srefi nanga den — birtisma, kompe wrokoman, bus sjafeur, nanga wenkri wrokoman. Tokoe disi kwetikweti no wani taki dati joe na troetroe mati foe den sma dati. Matifasi e gro te joe e taki boen foeroe nanga wan sma, èn na presi dati joe e taki wanwan leisi nanga makandra joe e taki foe den dipi firi nanga prakseri foe joe now.
Na so begi e jepi wi foe kon moro krosibei na Jehovah. Ma nofo ten moesoe gi na disi; moro de fanowdoe leki wan sjatoe tangibegi te joe e go njan. O moro joe e taki nanga Jehovah, o moro joe man seti den firi foe joe, den reide di e boeweigi joe, nanga den sani di joe e doe. Loesoe di de gi moeilek problema, e bigin sori densrefi te a jeje foe Gado e kari den gronprakseri foe en Wortoe kon na ini joe prakseri (Psalm 143:10; Johanes 14:26). Moro fara, te joe e begi, dan Jehovah e tron wan troetroe sma gi joe moro nanga moro, èn moro nanga moro joe e kon froestan taki a abi wan lobi-ati belangstelling gi joe èn a broko en ede nanga joe.
Disi de spesroetoe so, te joe e kisi wan piki tapoe den begi foe joe. Ija, Jehovah kan „doe sani pasa ala den sani di wi e aksi noso di wi kan prakseri foe dati”! (Efeisesma 3:20) Disi no wani taki dati Gado e doe wondroe foe joe boen ede. Ma nanga jepi foe a Wortoe di den skrifi poti na ini boekoe, den poeblikâsi foe a getrow srafoe-groepoe, noso a mofo foe lobi-ati brada nanga sisa, a kan gi joe a rai noso tiri di de fanowdoe. Noso a kan gi joe a krakti di de fanowdoe foe horidoro noso foe kakafoetoe gi wan tesi (Mateus 24:45; 2 Timoteus 4:17). Den ondrofeni dati e foeroe wi ati nanga warderi gi wi hemel Mati!
Dati meki wan sma moesoe meki ten gi begi. A troe, taki ten sjatoe na ini den moeilek dei disi. Ma te joe lobi wan sma troetroe, dan nofotron joe e feni ten foe de nanga a sma dati. Loekoe a fasi fa a psalm singiman ben taki san a ben firi: „Leki a dia di e angri foe den liba watra, na so mi eigi sili e angri foe joe, o Gado. Mi sili e dreiwatra foe Gado troetroe, foe a libi Gado. O ten mi sa kon èn sori misrefi na fesi foe Gado?” (Psalm 42:1, 2) Joe abi a srefi angri foe taki nanga Gado? Dan bai ten foe doe dati! — Teki gersi Efeisesma 5:16.
Foe eksempre, proeberi foe opo froekoefroekoe mamanten, so taki joe abi pikinso ten gi joesrefi foe begi (Psalm 119:147). A de so, taki son leisi joe no man sribi te neti? Dan, neleki a psalm singiman, joe kan si den sortoe ten dati di e gi joe broko-ede, leki wan okasi foe taki nanga Gado foe den broko-ede foe joe (Psalm 63:6). Noso a kan de nomo taki joe e begi difrenti sjatoe begi na deiten. A psalm singiman ben taigi Gado: „Na joe mi e tan kari heri dei.” — Psalm 86:3.
Meki den begi foe wi kon moro boen
Son leisi joe sa feni en wan jepi toe te joe e meki den begi foe joe kon moro langa. Te joe e begi sjatoe, dan joe kan kisi a firi foe taki foe sani di no de so prenspari. Ma te joe e begi langa èn fajafaja begi, dan joe e taki foe den prakseri nanga den dipi firi foe joe moro esi. No moro mendri leki wán leisi Jesus ben teki heri neti foe begi (Lukas 6:12). Tweifri no de taki joe sa feni taki joe eigi begi e kon moro dipi èn den wani taki moro te joe e proeberi foe no kaba nanga den so esi.
Disi no wani taki dati joe moesoe taki go nomonomo te joe no abi foeroe foe taki; èn a no wani taki toe dati ibritron baka joe moesoe tan taki den srefi sani di no wani taki noti. Jesus ben warskow: „Te oenoe e begi, no taki den srefi sani ibritron baka, neleki san den sma foe den nâsi e doe, bika den e prakseri taki Gado sa arki den te den e gebroiki foeroe wortoe. So boen, no kon tron leki den, bika Gado, oen Tata, sabi sortoe sani oenoe abi fanowdoe, bifo oenoe e aksi en foe dati srefi.” — Mateus 6:7, 8.
Begi wani taki moro te joe e prakseri na fesi foe sortoe tori joe wani taki. Someni sani joe kan taki foe en — a prisiri di wi abi na ini a diniwroko, den swakifasi nanga onvolmaaktifasi foe wi, a kon di a froewakti foe wi no kon troe, a broko di wi e broko wi ede nanga moni tori, a druk na wrokope noso na skoro, a tanboen foe wi osofamiri, èn a situwâsi na jejefasi foe a gemeente foe wi, foe kari soso wan toe sani.
Te joe e begi, dan joe e prakseri foe tra sani son leisi? Dan doe moro moeiti foe poti prakseri na tapoe a begi di joe e begi. Te joe loekoe en boen, dan Jehovah wani ’arki den begi foe wi’ (Psalm 17:1). Wi no moesoe wani foe doe serjoesoe moeiti foe poti prakseri na tapoe wi eigi begi? Ija, ’poti joe prakseri na den sani foe a jeje’, èn no meki joe prakseri wakawaka. — Romesma 8:5.
A fasi fa wi e taki nanga Jehovah de prenspari toe. Ala di a wani, taki wi e si en leki wan mati, tokoe noiti wi no moesoe frigiti taki wi e taki nanga a Soeverein foe na universum. Leisi èn prakseri dipi foe a situwâsi di e gi sma lespeki èn di joe kan si na ini Openbaring kapitel 4 nanga 5. Drape na ini wan fisjoen, Johanes ben si a glori foe a Sma di wi e taki nanga en na ini begi. Wi abi wan grani troetroe foe man taki nanga „a Sma di e sidon na tapoe a kownoestoeroe” èn foe kisi primisi foe go na en! Noiti wi no wani, taki den wortoe foe wi moesoe tron wortoe di e taki sondro lespeki noso di no e sori grani. Na presi foe dati wi moesoe doe foeroe moeiti makandra foe meki ’den wortoe foe wi mofo nanga den dipi prakseri foe wi ati kon de wan prisiri gi Jehovah’. — Psalm 19:14.
Ma wi moesoe froestan, taki wi no kan naki na ati foe Jehovah te wi e gebroiki bigi wortoe. A e prisiri te wi e taki nanga lespeki èn na wan opregti fasi, awansi wi e taki nanga sempel wortoe. — Psalm 62:8.
Trowstoe nanga a froestan di a e froestan wi na ini ten foe nowtoe
Te wi abi jepi èn trowstoe fanowdoe, dan nofotron wi e go na wan krosibei mati foe a jepi wi èn foe a abi firi gi wi. We, na no wan mati wi kan go so makriki leki na Jehovah. A de „wan jepi di de foe feni makriki na ini ten foe banawtoe” (Psalm 46:1). Leki „a Gado foe ala trowstoe”, a e froestan moro betre moro iniwan sma san wi e firi (2 Korentesma 1:3, 4; Psalm 5:1; 31:7). Èn troetroe a abi waran firi èn sari-ati gi den sma di de na ini nowtoe (Jesaja 63:9; Lukas 1:77, 78). Te wi e si Jehovah leki wan mati di e froestan wi, dan wi e firi fri foe taki nanga en fajafaja, èn nanga dipi firi. Wi e kisi deki-ati foe taki foe den moro dipi frede nanga broko-ede foe wi. Na a fasi dati wisrefi e ondrofeni fa Jehovah en ’eigi trowstoe e bigin lobi a sili foe wi’. — Psalm 94:18, 19.
Son leisi wi no e firi warti kande foe begi Gado foe den sondoe foe wi ede. Ma san efoe wan krosibei mati foe joe sondoe teige joe èn ben begi joe foe gi en pardon? Joe ati no ben sa boeweigi joe foe trowstoe a sma dati èn gi en deki-ati? Dan foe san ede joe moesoe froewakti taki Jehovah no sa doe disi toe? Na wan fri fasi a e gi pardon na den mati foe en di sondoe foe libisma onvolmaaktifasi ede (Psalm 86:5; 103:3, 8-11). Te wi sabi disi, dan wi no moesoe tapoe wisrefi foe bekènti den sondoe foe wi na en na wan fri fasi; wi kan froetrow tapoe en lobi nanga en sari-ati (Psalm 51:17). Efoe wi lasi-ati foe den fowtoe foe wi ede, dan wi kan kisi trowstoe foe den wortoe foe 1 Johanes 3:19, 20: „Nanga disi wi sa sabi taki wi komoto na a waarheid, èn na fesi foe en wi sa gi wi ati seikerfasi foe ala sani di wi ati e kroetoe wi, bika Gado bigi moro wi ati èn a sabi ala sani.”
Ma wi no abi foe de na ini bigi nowtoe, foe kan njan boen foe a broko di Gado e broko en ede nanga wi na wan lobi-ati fasi. Jehovah abi belangstelling gi iniwan sani di ben sa kan abi krakti na tapoe wi jejefasi nanga wi emotioneel tanboen. Ija, noiti wi no moesoe denki taki den firi foe wi, den prakseri, nanga broko-ede foe wi pikin toemoesi foe taki foe den na ini begi (Filipisma 4:6). Te joe de nanga wan krosibei mati, dan joe e taki soso foe den bigi sani di e pasa na ini joe libi? Joe no e taki toe foe pikin sani di joe e broko joe ede nanga dati? Na so joe kan firi fri toe foe taki nanga Jehovah foe iniwan sani na ini joe libi, foe di joe sabi taki „a e sorgoe gi oenoe”. — 1 Petrus 5:7
A no de foe taki dati wan matifasi no sa tan langa kande efoe joe e taki soso foe joesrefi. So srefi, den begi foe wi no moesoe poti prakseri na tapoe wi wawan. Wi moesoe taki toe foe a lobi èn a belangstelling di wi abi gi Jehovah èn den afersi foe en (Mateus 6:9, 10). Begi no wawan de wan okasi foe aksi jepi foe Gado, ma so srefi wan okasi foe taki tangi nanga prèise (Psalm 34:1; 95:2). ’Foe teki sabi na ini wi’ nanga jepi foe doronomo persoonlijk studie sa jepi wi na ini disi, foe di a e jepi wi foe kon sabi Jehovah nanga den pasi foe en moro betre (Johanes 17:3). Joe kan feni en wan jepi spesroetoe te joe e leisi a boekoe Psalm èn e si fa tra getrow foetoeboi ben taki nanga Jehovah.
A matifasi foe Jehovah na troetroe wan diri presenti. Meki wi sori taki wi e warderi en foe di wi e meki den begi foe wi kon moro krosibei, opregti, èn persoonlijk. Dan wi sa feni a kolokoe di a psalm singiman ben taki foe en, di ben froeklari: „Kolokoe foe a sma di joe e froekisi èn e meki kon krosibei.” — Psalm 65:4.
[Prenki na tapoe bladzijde 28]
Wi kan begi Gado heri dei te na okasi de