„Wan gosontoe froestan” ala di a kaba e kon krosibei
„A kaba foe ala sani kon krosibei. Foe dati ede, de nanga wan gosontoe froestan.” — 1 PETRUS 4:7.
1. San a wani taki foe abi „wan gosontoe froestan”?
DEN wortoe foe na apostel Petrus, di skrifi na tapoesei, moesoe abi foeroe krakti na tapoe a fasi fa kresten e libi. Ma Petrus no ben taigi den leisiman foe en foe hari densrefi poeroe foe grontapoe frantiwortoe èn foe den broko-ede foe a libi; èn a no ben gi den deki-ati toe foe broeja foe di wan pori de na pasi. Na presi foe dati, a ben gi tranga: „De nanga wan gosontoe froestan.” Foe de nanga „wan gosontoe froestan” wani taki foe kroetoe sani na wan boen fasi, foe abi wan krin froestan, foe abi konifasi, foe gebroiki wi froestan nanga san wi e taki èn nanga san wi e doe. A wani taki, dati wi e meki a Wortoe foe Gado tiri a denki nanga a doe foe wi (Romesma 12:2). Foe di wi e libi „na mindri foe wan kron èn kroektoe geslakti”, meki wan gosontoe froestan de fanowdoe foe wai pasi gi problema nanga moeilekhèit. — Filipisma 2:15.
2. Fa a pasensi foe Jehovah e tjari wini kon gi kresten na ini a ten disi?
2 „Wan gosontoe froestan” e jepi wi toe foe abi wan serjoesoe fasi fa wi e loekoe wisrefi, èn foe si wisrefi soleki fa wi de troetroe (Titus 2:12; Romesma 12:3). Disi de prenspari te joe e hori den wortoe di skrifi na ini 2 Petrus 3:9 na prakseri: „Jehovah no e draidrai nanga a pramisi foe en, soleki fa son sma e denki taki a e draidrai, ma a abi pasensi nanga oenoe foe di a no wani taki wan sma e kisi pori, ma a wani taki ala sma moesoe abi berow.” Loekoe taki Jehovah abi pasensi, no nanga sma wawan di no abi bribi, ma so srefi „nanga oenoe” — memre foe a kresten gemeente. Foe san ede? Foe di „a no wani taki wan sma e kisi pori”. Kande son sma moesoe tjari kenki kon ete, so taki den kan doro den markitiki foe kisi a presenti foe têgo libi. Foe dati ede, meki wi loekoe den kontren pe a ben sa kan de fanowdoe foe tjari wan toe kenki kon.
„Wan gosontoe froestan” na ini a persoonlijk matifasi di wi abi nanga sma
3. Sortoe aksi papa nanga mama ben sa kan poti gi densrefi ini a tori foe den pikin foe den?
3 Na oso moesoe de wan presi pe vrede de. Ma na son sma a de „wan oso di foeroe nanga . . . trobi” (Odo 17:1). Fa a de nanga joe osofamiri? Joe oso de sondro „atibron nanga babari nanga skempi taki”? (Efeisesma 4:31) Fa a de nanga den pikin foe joe? Den abi a firi taki joe lobi èn e warderi den? (Teki gersi Lukas 3:22.) Joe e teki ten foe skoro den èn foe gi den leri? Joe e ’gi den tranga leri ini regtfardikifasi’ na presi foe gi den disi nanga atibron? (2 Timoteus 3:16) Foe di pikin-nengre na „wan goedoe di [sma] kisi foe Jehovah” meki a abi foeroe belangstelling gi a fasi fa sma e handri nanga den. — Psalm 127:3.
4. (a) San kan de a bakapisi efoe wan masra e handri nanga a wefi foe en na wan grofoe fasi? (b) Fa wefi kan meki taki vrede nanga Gado èn kolokoe e kon na ini a heri osofamiri?
4 Fa a de nanga wi trowpatna? „Den masra moesoe lobi den wefi foe den leki den eigi skin. A sma di lobi en wefi, lobi ensrefi, bika noiti ete wan man ben abi bita-ati gi en eigi skin, ma a e gi en njanjan èn e boboi en, neleki fa Krestes e doe toe nanga a gemeente” (Efeisesma 5:28, 29). Wan man di e meshandri trawan, di e basi sma, noso di no de reidelek, no wawan e tjari a rostoe na ini en oso kon ini kefar, ma a e pori a matifasi toe di a abi nanga Gado (1 Petrus 3:7). Fa a de nanga wefi? Den so srefi moesoe „saka densrefi na den masra foe den ondro neleki na Masra” (Efeisesma 5:22). Efoe wan wefi abi na prakseri foe plisi Gado, dan dati kan jepi en foe loekoe pasa den fowtoe di en masra e meki èn saka ensrefi na en ondro sondro foe mândi. Son leisi, wan wefi kan firi taki a de fanowdoe foe taki san a e denki. Odo 31:26 e taki foe wan bekwaam wefi: „A opo en mofo na ini koni, èn a wet foe lobi boen-atifasi de na tapoe en tongo.” Te a e libi nanga a masra foe en na wan switifasi, èn na wan lespekifasi, dan a e tan abi vrede nanga Gado, èn a e jepi taki a heri osofamiri e firi moro kolokoe. — Odo 14:1.
5. Foe san ede jongoe sma moesoe waka baka a rai di bijbel e gi ini a tori foe a fasi fa den moesoe handri nanga a papa nanga mama foe den?
5 Jongoewan, fa oenoe e handri nanga a papa nanga mama foe oenoe? Oenoe e taki nanga den na wan asranti fasi di no e sori lespeki, wan fasi di grontapoe lobi foe teki moro foeroe? Noso joe e gi jesi na a komando na ini bijbel: „Oen pikin, oen gi jesi na oen papa nanga mama ini wánfasi nanga Masra, bika disi regtfardiki: ’Gi grani na joe papa nanga joe mama’, san na a fosi komando nanga wan pramisi: ’So taki a kan go boen nanga joe èn joe kan tan wan langa ten na grontapoe’”? — Efeisesma 6:1-3.
6. Fa wi kan soekoe vrede nanga kompe anbegiman?
6 Wi e sori toe taki wi de nanga „wan gosontoe froestan” te wi e „soekoe vrede èn [e] doe moeiti foe kisi en” (1 Petrus 3:11). Son leisi a e pasa taki sma no e agri nanga makandra èn den no e froestan makandra boen (Jakobus 3:2). Efoe joe e gi feantifasi na okasi foe gro, dan a vrede foe a heri gemeente kan kon ini kefar (Galasiasma 5:15). Dati meki, koti trobi esi-esi; soekoe loesoe di e tjari vrede kon. — Mateus 5:23-25; Efeisesma 4:26; Kolosesma 3:13, 14.
„Wan gosontoe froestan” nanga osofamiri frantiwortoe
7. (a) Fa Paulus ben gi sma deki-ati foe sori „wan gosontoe froestan” ini a tori foe grontapoe afersi? (b) Na sortoe fasi kresten masra nanga wefi moesoe tjari densrefi ini a tori foe frantiwortoe na ini na osofamiri?
7 Na apostel Paulus ben gi kresten a rai „foe libi nanga wan gosontoe froestan” (Titus 2:12). A moi foe si taki, na ini a kontekst, Paulus e froemane oemasma „foe lobi den masra foe den, foe lobi den pikin foe den, foe de gosontoe ini denki, foe de krin, foe wroko na oso” (Titus 2:4, 5). Paulus ben skrifi disi na ini den jari 61-64 G.T., wan toe jari bifo a kaba foe a djoe seti foe sani. Tokoe grontapoe afersi, soleki osowroko, ben de prenspari ete. Foe dati ede, masra so srefi wefi moesoe tan abi wan gosontoe, positief loekoe tapoe den frantiwortoe di den abi na oso, so taki „sma no kosi a wortoe foe Gado”. Wan osofamiri edeman ben aksi wan fisitiman pardon, foe di en oso ben de na wan fasi di ben gi sjen. A ben froeklari taki na oso ben de so brokobroko „foe di a ben de ini a pionierwroko”. A de wan sani di de foe prèise te wi e tjari ofrandi foe a boen foe a Kownoekondre ede, ma wi moesoe loekoe boen taki wi no e tjari a tanboen foe wi osofamiri kon ini kefar.
8. Fa osofamiri edeman kan sorgoe na wan balansi fasi gi den sani di na osofamiri foe den abi fanowdoe?
8 Bijbel e gi den papa tranga taki den moesoe poti den osofamiri foe den na a fosi presi, ala di a e taki dati wan sma di no e sorgoe boen gi en osofamiri „drai en baka gi a bribi èn a moro takroe leki wan sma sondro bribi” (1 Timoteus 5:8). Den sani di sma abi fanowdoe na materia sei e difrenti na heri grontapoe, èn a boen foe no abi foeroe froewakti na materia sei. „No gi mi pôtifasi, noso goedoe toe,” na so a skrifiman foe Odo 30:8 ben begi. Ma papa nanga mama no moesoe weigri foe poti prakseri na tapoe sani di den pikin foe den abi fanowdoe na materia sei. Foe eksempre, a ben o de wan koni sani efoe wan sma e libi en osofamiri foe espresi sondro den moro prenspari sani di de fanowdoe na ini a libi, so taki a kan feti na baka grani na theokrasia sei? Disi no ben kan meki den pikin kisi bita-atifasi? Na a tra sei, Odo 24:27 e taki: „Sreka joe wroko di joe abi na dorosei, èn seti en gi joesrefi na tapoe a pranigron. Baka dati joe moesoe bow joe osofamiri toe.” Ija, ala di broko-ede foe materia sani ede abi en presi, tokoe a de toemoesi prenspari taki wan sma e ’bow en osofamiri’ — na jejefasi èn na emotioneel sei.
9. Foe san ede a de wan koni sani gi osofamiri edeman foe hori na prakseri taki den kan dede noso siki?
9 Joe sreka sani foe sorgoe gi joe osofamiri te joe ben sa dede onfroewakti? Odo 13:22 e taki: „A sma di boen, sa libi wan famiri goedoe gi den manpikin foe en manpikin.” Boiti taki papa nanga mama e gi na den pikin foe den, leki famiri goedoe a sabi foe Jehovah èn wan matifasi nanga en, papa nanga mama ben sa abi na prakseri foe sorgoe gi den pikin foe den na materia sei. Na foeroe kondre, osofamiri edeman di abi frantiwortoe sa proeberi foe poti moni na wan sei, noso foe abi wan testamenti di de akroederi wet, nanga wan verzekering. Te foe kaba, a pipel foe Gado e kisi foe doe toe nanga „ten nanga sani di e pasa èn di sma no sabi na fesi” (Preikiman 9:11). Moni de „foe kibri sma”, èn te sma e seti sani boen na fesi, dan nofotron dati kan wai pasi gi problema (Preikiman 7:12). Na ini kondre pe lanti no e pai gi datrakostoe, son sma kan froekisi foe poti moni na wan sei gi sani di de fanowdoe gi a gosontoe noso den kan seti a wán noso tra sani foe dèk datrakostoe.a
10. Fa kresten papa nanga mama ben sa kan „poti wan sani na wan sei” gi den pikin foe den?
10 Bijbel e taki toe: „A no den pikin moesoe poti wan sani na wan sei gi a papa nanga mama foe den, ma na a papa nanga mama moesoe doe dati gi den pikin foe den” (2 Korentesma 12:14). Na ini grontapoe a gwenti de, taki papa nanga mama e poti moni na wan sei gi a skoro di den pikin foe den sa kisi na ini a ten di de na den fesi èn gi a trow foe den, so taki den kan meki den abi wan boen bigin na ini a libi. Joe prakseri kaba foe poti wan sani na wan sei gi a tamara na jejefasi foe a pikin foe joe? Kon meki wi taki foe eksempre, dati wan bigi pikin e doe moeiti foe go ini a foeroeten diniwroko. Ala di foeroeten dinari no moesoe aksi noso froewakti taki trawan o jepi den na moni sei, tokoe lobi-ati papa nanga mama ben sa wani ’prati sani nanga en akroederi san a abi fanowdoe’, so taki den kan jepi en foe tan na ini a foeroeten diniwroko. — Romesma 12:13; 1 Samuèl 2:18, 19; Filipisma 4:14-18.
11. A de so, taki wan sma no abi bribi te a abi wan joisti loekoe na tapoe moni? Tjari disi kon na krin.
11 Te wan sma abi wan joisti loekoe tapoe moni, dan dati no wani taki dati a no e bribi taki a godelowsoe seti foe sani foe Satan no e doro en kaba. A de so nomo taki a e sori foe abi „praktis koni” nanga wan gosontoe fasi foe kroetoe sani (Odo 2:7; 3:21). Jesus ben taki wan leisi dati „na wan praktis fasi den manpikin foe a seti foe sani disi koni moro den manpikin foe a leti”, na ini a fasi fa den e gebroiki moni (Lukas 16:8). A no de foe froewondroe dan, taki son sma ben feni en fanowdoe foe tjari kenki kon ini a fasi fa den e gebroiki a moni foe den, so taki den kan sorgoe gi na osofamiri foe den moro betre.
„Wan gosontoe froestan” na ini a fasi fa wi e si skoro
12. Fa Jesus ben leri den disipel foe en foe fiti densrefi na njoen situwâsi?
12 „A fasi fa a grontapoe disi de, e kenki,” èn bigi kenki di sma e tjari kon na ekonomia sei èn a fasi fa sani e waka tapoe a kontren foe technologie, e go esi-esi (1 Korentesma 7:31). Ma Jesus ben leri den disipel foe en taki den ben moesoe man fiti densrefi na wan situwâsi. Di a ben seni den go doe a preikiwroko foe a fosi leisi, dan a ben taigi den: „No soekoe foe kisi gowtoe noso solfroe noso kopro gi joe bere-monisaka, noso wan njanjan-saka gi a waka, noso toe ondrokrosi, noso sandaal noso wan tiki; bika a wrokoman warti en njanjan” (Mateus 10:9, 10). Ma na wan tra okasi, Jesus ben taki: „Meki a sma di abi wan monisaka, teki en, èn so srefi a sma di abi wan njanjan-saka” (Lukas 22:36). San ben kenki? A situwâsi. A situwâsi na relisi sei ben kon moro ogri, èn now den ben moesoe sorgoe gi densrefi.
13. San na a moro prenspari marki foe teki leri, èn fa papa nanga mama kan jepi den pikin foe den ini a tori disi?
13 Na so a de toe na ini a ten disi, taki kande papa nanga mama moesoe hori a fasi fa sani de troetroe na ekonomia sei na prakseri. Foe eksempre, joe e sorgoe taki den pikin foe joe e kisi boen skoro? A moro prenspari reide foe san ede wan jongoewan moesoe teki leri na foe meki en de bekwaam nofo foe de wan boen bedinari foe Jehovah. Èn a moro prenspari leri di de na a leri di e gi na jejefasi (Jesaja 54:13). Papa nanga mama e broko den ede toe nanga a man di den pikin foe den man sorgoe gi densrefi na moni sei. Foe dati ede, gi den pikin foe joe tiri, jepi den foe teki den joisti vak na skoro, èn taki nanga den foe si efoe a de wan koni sani foe teki ekstra skoroleri efoe no. Den sortoe bosroiti dati na wan frantiwortoe foe na osofamiri, èn trawan no moesoe kroetoe den foe a bosroiti di den teki (Odo 22:6). Fa a de nanga den sma di bosroiti foe gi den pikin foe den leri na oso?b Ala di foeroe foe den sma di doe a wroko disi de foe prèise, tokoe wan toe foe den ben feni en wan moro moeilek sani leki san den ben prakseri, èn den pikin foe den no kisi nofo boen leri. So boen, efoe joe e prakseri foe gi leri na oso, dan sorgoe taki joe teri den kostoe, èn ondrosoekoe na wan reidelek fasi efoe joe abi den bekwaamfasi èn efoe joe man dwengi joesrefi foe go doro nanga a sani disi. — Lukas 14:28.
’No soekoe bigi sani’
14, 15. (a) Fa Baroek ben lasi en balansi na jejefasi? (b) Foe san ede a ben de wan don sani taki a ben go ’soekoe bigi sani’?
14 Foe di a kaba foe a seti foe sani disi no kon ete, meki son sma ben sa kisi a firi foe go soekoe den sani di grontapoe e pristeri — libiwroko pe joe seti boen, wroko di e pai, nanga goedoe. Loekoe Baroek, a sekretarsi foe Jeremia. A ben kragi: „Heloe foe mi now, bika Jehovah poti sari na tapoe a pen foe mi! Mi kon weri foe den soktoe foe mi, èn wan rostoepresi mi no feni” (Jeremia 45:3). Baroek ben weri. Foe dini leki a sekretarsi foe Jeremia ben de wan moeilek wroko di ben lai nanga problema (Jeremia 36:14-26). Èn wan kaba no ben o kon na den problema ete. A ben o teki 18 jari bifo Jerusalem ben kisi pori.
15 Jehovah ben taigi Baroek: „Loekoe! San mi bow, mi e broko poeroe, èn san mi prani, mi e hari poeroe, ija, srefi a heri kondre. Ma foe joe sei, joe e tan soekoe bigi sani gi joesrefi. No tan soekoe den.” Baroek ben lasi en balansi. A ben bigin ’soekoe bigi sani gi ensrefi’, kande goedoe, hei posisi, noso seikerfasi na materia sei. Foe di Jehovah ben „hari [sani] poeroe, ija, srefi a heri kondre,” dan sortoe waarde a ben abi foe soekoe den sani dati? Foe dati ede Jehovah ben memre Baroek na a serjoesoe prakseri disi: „Bika mi e tjari wan rampoe kon na tapoe ala skin . . . , èn mi sa gi joe, joe sili leki wan sani di joe ben wini na ini feti na ala presi di joe ben sa go.” Materia goedoe no ben o tan te Jerusalem ben o kisi pori! Jehovah ben gi a djaranti taki a ben o kisi kibri so taki en „sili [no ben o gi] leki wan sani foe kisi pori”. — Jeremia 45:4, 5.
16. Sortoe sani a pipel foe Jehovah na ini a ten disi kan leri foe na ondrofenitori foe Baroek?
16 Baroek ben poti prakseri na tapoe a sori di Jehovah ben sori en na tapoe en fowtoe, èn soleki fa Jehovah ben pramisi, dan Baroek ben man kibri en libi (Jeremia 43:6, 7). Dati na troetroe wan krakti sani di a pipel foe Jehovah kan leri na ini a ten disi! Disi a no a ten foe ’soekoe bigi sani gi wisrefi’. Foe san ede? Bika „grontapoe e pasa gowe èn so srefi a lostoe foe en”. — 1 Johanes 2:17.
A moro boen fasi fa wi kan gebroiki a ten di de ete
17, 18. (a) San Jona ben doe di den sma foe Ninifei ben abi berow? (b) Sortoe sani Jehovah ben leri Jona?
17 Dan fa wi kan gebroiki a ten di de ete na a moro boen fasi? Leri foe na ondrofenitori foe a profeiti Jona. A „ben go na Ninifei . . . , èn a ben tan meki bekènti èn a ben taki: ’Ete fotenti dei, èn Ninifei sa drai tapoe.’” Jona ben froewondroe di den sma foe Ninifei ben arki a boskopoe foe en èn ben kisi berow! Jehovah no ben pori a foto moro. San Jona ben doe? „O, Jehovah, grantangi teki mi sili poeroe foe mi, bika a moro betre gi mi foe dede, leki foe de na libi.” — Jona 3:3, 4; 4:3.
18 Dan Jehovah ben leri Jona wan prenspari sani. A „ben meki wan batra-krabasi prani gro, so taki a moesoe gro abra Jona foe a kan tron skaduw na tapoe en ede . . . Èn Jona ben bigin prisiri srefisrefi foe a batra-krabasi prani.” Ma a prisiri di Jona ben abi, ben de foe wan sjatoe pisi ten nomo, foe di a prani ben kon drei esi-esi. Jona ben „kisi faja atibron” foe a froeferi sani disi di ben miti en. Jehovah ben tjari a sani di a ben abi na prakseri, kon na krin di a ben taki: „Joe, foe joe sei, ben firi sari gi a batra-krabasi prani . . . Mi no ben moesoe firi sari gi Ninifei, a bigi foto, pe moro leki wanhondro twenti-doesoen sma de di no sabi kwetikweti a difrenti na mindri den reti-anoe nanga a kroektoe-anoe foe den, boiti foeroe osometi?” — Jona 4:6, 7, 9-11.
19. Sortoe fasi di e sori taki wan sma e prakseri ensrefi nomo, wi no wani abi?
19 Jona ben prakseri ensrefi nomo! A ben kan firi sari nanga wan prani, ma a no ben firi no wan sari nanga a pipel foe Ninifei — sma di, te joe loekoe a tori na jejefasi, ’no ben sabi a difrenti na mindri den reti-anoe nanga den kroektoe-anoe’. Na so wi kan angri foe a godelowsoe seti foe sani disi kisi pori èn wi abi leti! (2 Tesalonikasma 1:8) Ma ala di wi e wakti, wi abi wan frantiwortoe foe jepi opregti sma di, te joe loekoe a tori na jejefasi, no ’sabi san na den reti-anoe èn san na den kroektoe-anoe’ (Mateus 9:36; Romesma 10:13-15). Joe sa gebroiki a sjatoe ten di de ete foe jepi someni sma leki joe kan, so taki den kan kisi a warti sabi foe Jehovah? Sortoe wroko oiti ben kan gi joe a srefi prisiri leki a wan di joe e kisi te joe e jepi trawan foe kisi libi?
Tan libi nanga „wan gosontoe froestan”
20, 21. (a) San na wan toe fasi fa wi kan sori taki wi sa abi „wan gosontoe froestan” na ini den dei di de na wi fesi? (b) Sortoe blesi sa kon te wi e libi nanga „wan gosontoe froestan”?
20 Ala di a seti foe Satan e tan soengoe go miti wan pori di a sa kisi wantronso, njoen tjalensi sa miti wi seiker. Toe Timoteus 3:13 e taki na fesi: „Godelowsoe sma nanga bedrigisma sa kon moro ogri”. Ma no „kon weri èn brokosaka na ini oenoe sili” (Hebrewsma 12:3). Bow tapoe Jehovah foe kisi krakti (Filipisma 4:13). Leri foe no de toemoesi strak, èn foe fiti joesrefi na den situwâsi disi di e kon ogri moro nanga moro, na presi foe tan prakseri foe a ten di pasa (Preikiman 7:10). Gebroiki praktis koni, èn tan skinskin nanga a tiri di „a getrow èn koni srafoe” e gi. — Mateus 24:45-47.
21 Wi no sabi omeni ten de ete. Ma tokoe wi kan taki nanga ala froetrow taki „a kaba foe ala sani kon krosibei”. Te leki a kaba dati e kon, meki wi libi nanga „wan gosontoe froestan” na ini a fasi fa wi e handri nanga makandra, na ini a fasi fa wi e sorgoe gi wi osofamiri, èn na ini den grontapoe frantiwortoe di wi abi. Te wi e doe disi, dan wi alamala kan froetrow na tapoe taki wi sa kon de sma di de „sondro flaka èn sondro fowtoe èn na ini vrede” te foe kaba! — 2 Petrus 3:14.
[Foetoewortoe]
a Na Amerkankondre, foe eksempre, foeroe sma abi wan verzekering di e dèk datrakostoe, ala di a sani disi kan de wan diri sani. Son Kotoigi osofamiri kon si taki son datra wani loekoe moro esi san na tra fasi foe dresi den sondro foe gebroiki broedoe, te den osofamiri abi wan verzekering di e dèk datrakostoe. Foeroe datra sa teki a moni di a verzekering noso lanti e gi foe dèk datrakostoe.
b Efoe wan sma e teki a bosroiti foe gi leri na oso, dan dati na wan persoonlijk sani. Loekoe na artikel: „Huisonderwijs — Iets voor u?”, di ben kon na ini na Ontwaakt!-uitgave foe 8 april 1993.
Penti foe loekoe sani sjatoe baka
◻ Fa wi kan sori taki wi abi „wan gosontoe froestan” na ini wi persoonlijk matifasi?
◻ Fa wi kan sori balansifasi na ini wi osofamiri frantiwortoe?
◻ Foe san ede papa nanga mama moesoe teki notisi foe a grontapoe leri di den pikin foe den e kisi?
◻ Sortoe sani wi e leri foe Baroek nanga Jona?
[Prenki na tapoe bladzijde 18]
Te wan masra nanga wan wefi no e libi boen nanga makandra, dan den e pori a matifasi di den abi nanga Jehovah
[Prenki na tapoe bladzijde 20]
Papa nanga mama moesoe teki notisi foe a leri di den pikin foe den e kisi