Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w97 15/10 blz. 13-18
  • Jehovah e warderi a diniwroko di joe e doe nanga joe heri sili

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Jehovah e warderi a diniwroko di joe e doe nanga joe heri sili
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • A moi foe a diniwroko di wi e doe nanga wi heri sili
  • Den no e agersi wi nanga tra sma
  • Wan oema di ben abi warderi, ben gi wan presenti di ben „diri srefisrefi”
  • Den „toe pikin moni” foe wan weduwe
  • Leri wan sani foe a fasi fa Jehovah e si a diniwroko di wi e doe nanga wi heri sili
  • Pisi 5: Den bigi blesi foe dienst di doe nanga joe heri-ati
    Wi Kownukondre diniwroko 1991
  • Wroko nanga joe heri sili!
    Wi Kownukondre diniwroko 1996
  • A horidoro aladi wan tumusi sari sani ben miti en
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2014
  • San wi kan leri fu na eksempre fu Maria?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2009
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
w97 15/10 blz. 13-18

Jehovah e warderi a diniwroko di joe e doe nanga joe heri sili

„Awansi san oenoe e doe, doe en nanga oen heri sili leki gi Jehovah èn no gi libisma.” — KOLOSESMA 3:23.

1, 2. (a) San na a moro bigi grani di wi ben sa kan abi? (b) Foe san ede son leisi wi no man doe ala san wi ben sa wani doe na ini a diniwroko gi Gado?

FOE dini Jehovah, na a moro bigi grani di wi ben sa kan abi kande. Nanga boen reide a tijdschrift disi gi kresten deki-ati langaten kaba foe teki prati na a diniwroko, èn foe dini „moro nanga moro” srefi, te disi kan (1 Tesalonikasma 4:1). Ma a no ala ten wi man doe ala san wi sa wani doe na ini a diniwroko gi Gado. „A situwâsi foe mi de so, taki mi moesoe wroko foeroeten”, na so wan sisa di no trow èn di ben dopoe so wan 40 jari pasa kaba, e froeklari. „Mi e wroko no foe di mi wani bai diridiri moi krosi, noso foe di mi wani hori diridiri fakansi pe mi e go rèis nanga bigi sipi, ma foe di mi moesoe pai gi den moro prenspari sani di mi abi fanowdoe na ini a libi, so srefi gi den datrakostoe nanga den kostoe foe tifidatra. Mi abi a firi taki mi e gi Jehovah san tan abra.”

2 Lobi gi Gado e meki taki wi wani doe someni leki wi kan na ini a preikiwroko. Ma nofotron a situwâsi na ini a libi e meki taki wi no kan doe ala san wi ben sa wani doe. A kan teki foeroe ten nanga krakti foe wi foe tjari tra bijbel frantiwortoe, pe osofamiri froeplekti de na ini toe (1 Timoteus 5:4, 8). Na ini den ’moeilek ten disi di tranga foe pasa’, a libi lai nanga problema moro nanga moro (2 Timoteus 3:1). Te wi no man doe ala san wi ben sa wani doe na ini a diniwroko, dan wi kan sari foe dati pikinso. Kande wi e aksi wisrefi efoe na anbegi foe wi e plisi Gado.

A moi foe a diniwroko di wi e doe nanga wi heri sili

3. San Jehovah e froewakti foe wi alamala?

3 Na ini Psalm 103:14, bijbel e gi a moi djaranti taki Jehovah „sabi heri boen fa wi meki, foe di a e hori na prakseri taki wi na doti”. A e froestan moro leki iniwan sma san wi kan doe noso no kan doe. A no e aksi moro foe wi leki san wi kan gi. San a e froewakti? Wan sani di ala sma kan gi, awansi san na en situwâsi na ini a libi: „Awansi san oenoe e doe, doe en nanga oen heri sili leki gi Jehovah èn no gi libisma” (Kolosesma 3:23). Ija, Jehovah e froewakti taki wi — wi alamala — e dini en nanga wi heri sili.

4. San a wani taki foe dini Jehovah nanga wi heri sili?

4 San a wani taki dati wi moesoe dini Jehovah nanga wi heri sili? A Griki wortoe di vertaal nanga „heri sili” troetroe wani taki „foe a sili”. A „sili” e sori go na a heri sma, nanga ala san a man doe nanga en skin èn nanga en froestan. So boen, te wi e dini nanga wi heri sili dan dati wani taki, dati wi e gi wisrefi, foe di wi e gebroiki ala wi bekwaamfasi nanga wi krakti someni leki wi kan na ini a diniwroko foe Gado. Foe taki en so, a wani taki dati wi e doe ala san wi sili kan doe. — Markus 12:29, 30.

5. Fa na eksempre foe den apostel e sori taki no ala sma moesoe doe a srefi na ini a diniwroko?

5 Te wi e dini nanga wi heri sili, dan a wani taki dati wi alamala moesoe doe a srefi na ini a diniwroko? Pikinmoro dati no ben sa kan, foe di situwâsi nanga bekwaamfasi foe sma e difrenti. Loekoe den getrow apostel foe Jesus. A no alamala ben man doe a srefi. Foe eksempre, wi sabi pikinso nomo foe son wan foe den apostel, soleki Simon a Kananeeër nanga Jakobus, a manpikin foe Alfeus. Kande den no ben doe so foeroe wroko leki apostel (Mateus 10:2-4). Ma na a tra sei, Petrus ben man teki foeroe hebi frantiwortoe — ija, Jesus ben gi en „den sroto foe a kownoekondre” srefi! (Mateus 16:19) Ma tokoe Petrus no ben hei moro den trawan. Di Johanes ben kisi a fisjoen foe a Njoen Jerusalem na ini Openbaring (na wan sani foe 96 G.T.), dan a ben si 12 fondamenti ston èn na tapoe den ben skrifi „den twarfoe nen foe den twarfoe apostel” (Openbaring 21:14).a Jehovah ben warderi a diniwroko foe ala den apostel, ala di a sori leki son wan foe den ben man doe moro leki trawan.

6. San e pasa na ini Jesus agersitori foe a saiman, nanga a siri di e sai na tapoe „a boen gron”, èn sortoe aksi e kon?

6 Na so a de toe, taki Jehovah no e aksi taki wi alamala moesoe doe a srefi na ini preikiwroko. Jesus ben sori disi na ini na agersitori foe a saiman, di e agersi a preikiwroko nanga a sai foe siri. A siri ben fadon na tapoe difrenti sortoe gron, san e sori na tapoe den difrenti fasi fa den ati foe sma di e jere a boskopoe, ben o de. „A wan di den ben sai na tapoe a boen gron,” na so Jesus ben froeklari, „dati na a wan di e jere a wortoe èn e kon froestan san a wani taki, èn di troetroe e kisi froktoe èn e meki den toe, a wan disi hondro tron, a dati siksitenti tron, a trawan dritenti tron” (Mateus 13:3-8, 18-23). San na a froktoe disi, èn foe san ede a gron e meki difrenti sortoe froktoe?

7. Sortoe froktoe e kon foe a siri di sai, èn foe san ede a froktoe di a boen gron e meki e difrenti?

7 Foe di a siri di e sai na „a wortoe foe a kownoekondre”, meki a kisi foe froktoe, e sori go na a prati di den e prati a wortoe dati, bika sma e taki foe en nanga trawan (Mateus 13:19). A boen gron e meki difrenti sortoe froktoe — foe dritenti tron te nanga wán hondro tron — bika den bekwaamfasi nanga situwâsi na ini libi e difrenti. Wan sma di abi wan boen gosontoe èn di en skin tranga, kan gebroiki moro ten na ini a preikiwroko leki wan sma di no tranga so, foe di a e siki ala ten, noso foe di a e kon owroe. Wan jongoe sma di no trow èn di no abi osofamiri frantiwortoe kan doe moro leki wan sma di moesoe wroko foeroeten foe sorgoe gi wan osofamiri. — Teki gersi Odo 20:29.

8. San Jehovah e prakseri foe den sma di e gi a moro boen sani di den sili foe den kan gi?

8 A de so na ini Gado ai, taki wan sma di e dini en nanga en heri sili èn di e meki froktoe dritenti tron, no de so getrow leki a sma di e meki froktoe wán hondro tron? Kwetikweti! A froktoe di a boen gron e meki, kan difrenti, ma a e plisi Jehovah so langa a diniwroko di wi e doe na a moro boen sani di wi sili kan gi. Memre taki ala den difrenti froktoe di a gron e meki, e kon foe ati di de „boen gron”. A Griki wortoe (kaʹlos) di vertaal nanga „boen” e taki foe wan sani di „moi” èn di „e prisiri na ati, èn e plisi na ai”. A e trowstoe wi troetroe foe sabi taki te wi e doe ala san wi man doe, dan wi ati moi na ini Gado ai!

Den no e agersi wi nanga tra sma

9, 10. (a) Sortoe negatief sani wi ati kan meki wi prakseri? (b) Fa na agersitori na ini 1 Korentesma 12:14-26 e sori taki Jehovah no e agersi wi nanga trawan na ini san wi e doe?

9 Ma wi onvolmaakti ati kan si sani heri tra fasi. A kan agersi a diniwroko foe wi nanga di foe tra sma. A kan denki na ensrefi: ’Tra sma e doe moro na ini a diniwroko leki mi. Fa oiti a diniwroko foe mi kan plisi Jehovah?’ — Teki gersi 1 Johanes 3:19, 20.

10 Den prakseri nanga pasi foe Jehovah hei srefisrefi moro di foe wi (Jesaja 55:9). Na ini 1 Korentesma 12:14-26 wi kan si pikinso san Jehovah e prakseri foe a moeiti di wan sma e doe, pe den e agersi a gemeente nanga wan skin di abi foeroe pisi — ai, anoe, foetoe, jesi, èn go so doro. Loekoe a skin pikinso. Foe troe a ben sa de wan don sani foe agersi joe ai nanga joe anoe, noso joe foetoe nanga joe jesi! Ibri pisi foe a skin e wroko na wan difrenti fasi, ma tokoe ala den pisi foe a skin boen foe gebroiki èn wi e warderi den. Na so Jehovah e warderi a diniwroko di joe e doe nanga joe heri sili, awansi tra sma e doe moro, noso no e doe someni. — Galasiasma 6:4.

11, 12. (a) Foe san ede son sma kan kisi a firi taki den na „den moro swakiwan” noso den wan di „no warti someni”? (b) Fa Jehovah e si a diniwroko foe wi?

11 Foe di wan swaki gosontoe, na owroe di wi e kon owroe, noso tra situwâsi kan meki taki wi no man doe ala sani, meki wanwan leisi son wan foe wi kan kisi a firi taki den na den „moro swakiwan” noso den wan di „no warti someni”. Ma dati no de fa Jehovah e si sani. Bijbel e froeteri wi: „Den pisi foe a skin di oenoe e teki leki den moro swakiwan, na den oenoe abi fanowdoe, èn den pisi . . . di wi denki taki den no warti someni, na den wan disi wi e gi moro grani pasa marki . . . Ma tokoe, Gado ben meki a skin so, taki a ben gi moro grani pasa marki na a pisi di no ben abi someni” (1 Korentesma 12:22-24). So boen, ibri sma kan de wan warti sma gi Jehovah. A e si a diniwroko foe wi leki wan warti sani, te wi e doe disi soleki fa wi man. Joe ati no e boeweigi joe foe wani doe ala san joe man foe dini so wan lobi-ati Gado di e froestan wi?

12 Foe dati ede, a sani di de prenspari gi Jehovah no de taki joe e doe a srefi leki wan tra sma, ma taki joe e doe san joesrefi — joe sili — man doe. Taki Jehovah e warderi den moeiti di wi e doe, ben de foe si na wan toemoesi moi fasi, di Jesus ben kisi foe doe nanga toe difrenti oema na ini den lasti dei foe en libi na grontapoe.

Wan oema di ben abi warderi, ben gi wan presenti di ben „diri srefisrefi”

13. (a) San ben de a situwâsi di Maria ben poti switismeri oli na tapoe Jesus ede nanga foetoe? (b) San ben de a waarde di na oli foe Maria ben abi na materia sei?

13 Freidaneti, 8 Nisan, Jesus ben doro Betania, wan pikin foto na tapoe a skoinsisei di de na a owstoesei foe na Olijfbergi, so wan dri kilometer foe Jerusalem. Jesus ben abi lobi mati na ini a foto disi — Maria, Marta, nanga Lasarus, a brada foe den. Jesus ben de wan fisitiman na ini den oso, èn kande a ben doe disi foeroe leisi. Ma satraneti, Jesus nanga den mati foe en ben go njan na a oso foe Simon, wan sma di fositen ben de wan gwasiman, èn di Jesus ben dresi kande. Di Jesus ben didon na tafra, dan Maria ben doe wan sakafasi sani di ben sori a troetroe lobi di a ben abi gi a man di ben gi a brada foe Maria wan opobaka. A ben broko wan pikin godo opo di ben abi switismeri oli na ini èn di ben „diri srefisrefi”. Ija, a ben diri troetroe! A ben warti 300 denari, san de a srefi leki a moni di wan sma e wroko na ini wán jari. Maria ben kanti a switismeri oli disi na tapoe Jesus ede èn na tapoe en foetoe. A ben figi Jesus foetoe drei srefi nanga en wiwiri. — Markus 14:3; Lukas 10:38-42; Johanes 11:38-44; 12:1-3.

14. (a) Fa den disipel ben handri tapoe a sani di Maria ben doe? (b) Fa Jesus ben opo taki wan sani gi Maria?

14 Den disipel ati ben bron troetroe! ’Foe san ede a e froemorsoe sani so?’ den ben aksi. Judas di, nanga a rai di a ben gi, taki den moesoe jepi den sma di de na nowtoe, ben kibri gi sma taki a ben lobi foefoeroe, èn a ben taki: „Foe san ede a switismeri oli disi no ben seri gi drihondro denari èn ben gi na den pôtisma?” Maria no ben taki noti. Ma Jesus ben taigi den disipel foe en: „Libi en. Foe san ede oenoe e soekoe foe trobi en? Na wan boen [wan fasi foe kaʹlos] sani a ben doe mi. . . . A ben doe san a ben man doe, foe di a ben kanti switismeri oli na tapoe mi skin na fesi kaba nanga a beri na ini prakseri. Foe troe, mi e taigi oenoe: Na ala presi pe den e preiki a boen njoensoe na heri grontapoe, den sa froeteri toe san na oema disi ben doe èn den sa memre en.” Fa den switi wortoe foe Jesus ben moesoe kowroe Maria ati! — Markus 14:4-9; Johanes 12:4-8.

15. Foe san ede a sani di Maria ben doe, ben seki Jesus ati so èn san dati e leri wi foe a diniwroko di wan sma e doe nanga en heri sili?

15 A sani di Maria ben doe, ben seki Jesus ati troetroe. Soleki fa en ben si en, Maria ben doe wan sani di warti foe prèise. A no ben de a materia waarde foe a presenti di Jesus ben si leki prenspari, ma taki „[na oema] ben doe san a ben man doe”. Maria ben gebroiki na okasi di a ben kisi boen èn a ben gi san a ben man gi. Tra vertaling vertaal den wortoe disi nanga: „A doe ala san a ben man doe”, noso, „A doe san en krakti ben man meki a doe” (An American Translation; The Jerusalem Bible). San Maria ben gi, a ben gi nanga en heri sili, bika a ben gi a moro boen sani di a ben abi. Dati na san a diniwroko di wan sma e doe nanga en heri sili, wani taki.

Den „toe pikin moni” foe wan weduwe

16. (a) Fa a doe kon taki Jesus ben si a bijdrage foe a weduwe? (b) Omeni den pikin moni foe a weduwe ben warti?

16 Wan toe dei baka dati, 11 Nisan, Jesus ben tan wan heri dei na ini a tempel, pe sma ben aksi en sani di ben abi foe doe nanga a makti foe en èn a ben man gi boen piki na tapoe triki aksi di ben abi foe doe nanga belasting, na opobaka, èn nanga tra tori. A ben kroetoe den leriman foe Wet nanga den Fariseiman, foe di wan foe den sani di den ben doe, ben de ’a swari di den ben swari den oso foe den weduwe’ (Markus 12:40). Dan soleki fa a sori, Jesus ben go sidon na ini a Fesidjari foe den Oemasma, pe, akroederi djoe gwenti, 13 monikisi ben de. A ben sidon wan pisi ten, e loekoe boen te sma ben trowe den bijdrage foe den na ini den kisi. Foeroe goedoe sma ben kon, èn kande son wan foe den ben wani sori sma o regtfardiki den ben de, nanga foeroe opo-opo srefi. (Teki gersi Mateus 6:2.) Jesus ben poti en prakseri na tapoe wán oema spesroetoe. A kan taki tra sma no ben si a weduwe noso a presenti foe en leki wan aparti sani. Ma Jesus, di ben kan sabi na ati foe trawan, ben sabi taki na oema ben de „wan pôti weduwe”. A ben sabi soifri toe o bigi a presenti foe en ben de — ’toe pikin moni, di no ben warti foeroe’.b — Markus 12:41, 42.

17. San Jesus ben prakseri foe a bijdrage foe a weduwe, san wi e leri foe a gi di wi moesoe na Gado?

17 Jesus ben kari den disipel foe en kon na en, bika a ben wani taki den ben o si foe ensrefi san a ben de foe leri den. Na oema „ben poti moro na ini leki ala den wan di e poti moni na ini den monikisi”, Jesus ben taki. Soleki fa en ben si en, dan na oema ben poti moro na ini leki san ala den tra sma makandra ben poti. A ben gi „ala san a ben abi” — a lasti moni di a ben abi. Foe di na oema ben doe disi, meki a ben gi ensrefi abra na Jehovah anoe di sabi sorgoe sma boen. A sma di Jesus ben teki leki wan eksempre foe a gi di sma moesoe gi na Gado, na a sma di a presenti foe en pikinmoro no ben warti notinoti na materia sei. Ma na ini Gado ai, a ben warti boen foeroe! — Markus 12:43, 44; Jakobus 1:27.

Leri wan sani foe a fasi fa Jehovah e si a diniwroko di wi e doe nanga wi heri sili

18. San wi e leri foe a fasi fa Jesus ben handri nanga den toe oema?

18 A fasi fa Jesus ben handri nanga den toe oema disi, e leri wi wan toe moi sani foe a fasi fa Jehovah e si diniwroko di wi e doe nanga wi heri sili (Johanes 5:19). Jesus no ben agersi a weduwe nanga Maria. A ben warderi den toe pikin moni foe a weduwe a srefi leki fa a ben warderi na oli foe Maria di ben „diri srefisrefi”. Foe di ibri oema ben gi a moro boen sani di den ben abi, meki den presenti foe ala toe ben warti na ini Gado ai. So boen, efoe joe e kisi a firi taki joe no warti noti foe di joe no man doe ala san joe wani doe na ini a diniwroko gi Gado, no lasi-ati. Jehovah e prisiri foe teki a moro boen sani di joe kan gi. Memre taki Jehovah „e si fa na ati de”, èn dati meki a sabi heri boen san na den sani di joe ati ben sa wani. — 1 Samuèl 16:7.

19. Foe san ede wi no moesoe kroetoe a sani di tra sma e doe na ini a diniwroko gi Gado?

19 A fasi fa Jehovah e si a diniwroko di wan sma e doe nanga en heri sili, moesoe abi krakti na tapoe a fasi fa wi e prakseri foe èn e handri nanga makandra. A no ben o de wan lobi-ati sani kwetikweti foe kroetoe a moeiti di tra sma e doe, noso foe agersi a diniwroko foe wan sma nanga di foe trawan! A de wan sari sani, ma wan kresten ben skrifi: „Son leisi son sma e meki joe denki taki efoe joe no de wan pionier, dan joe no de noti. Den wan foe wi di e doe tranga moeiti foe horidoro leki wan Kownoekondre preikiman ’nomo’ di e preiki ibri moen, moesoe firi toe taki sma e warderi wi.” Meki wi hori na prakseri taki wi no abi a makti foe bosroiti na sortoe fasi wan kompe kresten moesoe doe diniwroko nanga en heri sili (Romesma 14:10-12). Jehovah e warderi a diniwroko di ibriwan foe den miljoenmiljoen getrow Kownoekondre preikiman e doe nanga den heri sili, èn wi moesoe doe dati toe.

20. San de nofotron a moro boen sani foe prakseri foe wi kompe anbegiman?

20 Ma san efoe a gersi leki son wan e doe moro mendri leki san den man doe na ini a diniwroko? Te wan kompe bribiman no e doe someni moro na ini a diniwroko, dan dati kan jepi den owroeman di e broko den ede nanga tra sma, foe si taki a sma disi abi jepi noso deki-ati fanowdoe. Na a srefi ten, wi no moesoe frigiti taki gi son sma, a diniwroko di wan sma e doe nanga en heri sili kan gersi den pikin moni foe a weduwe, leki a gersi a diri oli foe Maria. Nofotron a moro boen foe prakseri taki wi brada nanga sisa lobi Jehovah èn so wan lobi sa boeweigi den foe doe someni — èn no so pikinso — leki den kan. Seiker, no wan foetoeboi foe Jehovah di e arki en konsensi, ben sa wani doe moro mendri leki san a man doe na ini a diniwroko foe Gado! — 1 Korentesma 13:4, 7.

21. Sortoe libiwroko di e gi satisfaksi, foeroe sma e soekoe foe kisi, èn sortoe aksi e kon?

21 Ma gi foeroe sma foe Gado pipel, a diniwroko di wan sma e doe nanga en heri sili, wani taki dati den soekoe foe feni wan libiwroko di e gi satisfaksi — a pionier diniwroko. Sortoe blesi den e kisi? Èn san wi kan taki foe den sma di no ben man pionier ete — fa wi kan sori taki wi abi a pionier jeje? Wi sa taki foe den aksi disi na ini a tra artikel.

[Foetoewortoe]

a Foe di Matias ben teki a presi foe Judas leki wan apostel, meki en nen — no di foe Paulus — ben de foe si na mindri den nen di ben de na tapoe den 12 fondamenti ston. Ala di Paulus ben de wan apostel, tokoe a no ben de wan foe den 12.

b Ibriwan foe den pikin moni disi ben de wan lepton, a moro pikin moni di den djoe ben gebroiki na a ten dati. Toe lepta ben de a srefi leki 1/64 pisi foe a moni di wan sma ben wroko na ini wán dei. Soleki fa Mateus 10:29 e taki, dan nanga wán assarion (di ben de a srefi leki aiti lepta), wan sma ben kan bai toe pikin fowroe di ben de wan foe den moro boenkopoe fowroe di pôtisma ben gebroiki foe njan. So boen, a weduwe disi ben pôti troetroe, bika a ben abi soso afoe foe a moni di ben de fanowdoe foe bai wán pikin fowroe, san pikinmoro no ben nofo gi wan porsi njanjan.

San joe ben sa piki?

◻ San a wani taki foe dini Jehovah nanga wi heri sili?

◻ Fa na agersitori na ini 1 Korentesma 12:14-26 e sori taki Jehovah no e agersi wi nanga tra sma?

◻ San den wortoe di Jesus ben taki foe a diri oli foe Maria nanga den toe pikin moni foe a weduwe, e leri wi foe a gi di wan sma e gi nanga en heri sili?

◻ Sortoe krakti a fasi fa Jehovah e si a diniwroko di wan sma e doe nanga en heri sili, moesoe abi na tapoe a fasi fa wi e si makandra?

[Prenki na tapoe bladzijde 15]

Maria ben gi a moro boen sani di a ben abi, foe di a ben meki Jesus skin smeri switi nanga oli di ben „diri srefisrefi”

[Prenki na tapoe bladzijde 16]

Den pikin moni foe a weduwe — pikinmoro den no ben warti notinoti na materia sei, ma den ben warti boen foeroe na ini Jehovah ai

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma