Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w98 15/7 blz. 4-6
  • Sortoe tamara joe wani den pikin foe joe moesoe abi?

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Sortoe tamara joe wani den pikin foe joe moesoe abi?
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Te papa nanga mama e broko den ede troetroe
  • Jepi den teki wroko di fiti den
  • Fa joe kan gi den san den abi fanowdoe na emotioneel sei?
  • Fasi foe sorgoe gi den jeje nowtoe foe den
  • Te ala pikin sa libi na ini seikerfasi
  • Papa nanga mama, yepi yu pikin fu kon lobi Yehovah
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2022
  • Leri joe pikin foe sensi pikin-nengreten
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Papa nanga mama—Kweki un pikin nanga lobi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2007
  • Papa nanga mama, gi yu osofamiri san den abi fanowdu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2005
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
w98 15/7 blz. 4-6

Sortoe tamara joe wani den pikin foe joe moesoe abi?

JOE e si den pikin foe joe leki wan goedoe di joe kisi èn di warti foeroe? (Psalm 127:3) Noso joe e si a kweki di joe moesoe kweki pikin, leki wan hebi na monisei nanga no wan djaranti taki joe sa abi boen bakapisi? Na presi foe tjari wini kon na moni sei, a kweki di wan sma e kweki pikin e kostoe moni te leki den pikin kan sorgoe densrefi. Neleki fa a loekoe di wan sma e loekoe wan goedoe di a kisi e aksi taki a e meki boen plan, na so a de toe te joe e kweki pikin.

Papa nanga mama di e broko den ede nanga den pikin foe den, wani taki den pikin foe den moesoe abi wan boen bigin na ini a libi. Ala di takroe nanga kefalek sari sani kan pasa ini a grontapoe disi, tokoe papa nanga mama kan doe foeroe foe kibri den pikin foe den. Poti prakseri na tapoe a kefal foe Werner nanga Eva, di wi ben kari na ini a fosi artikel.a

Te papa nanga mama e broko den ede troetroe

Werner e froeteri taki na presi foe en papa nanga mama no ben ke nanga san ben pasa nanga en, den ben sori opregti belangstelling ini den sani di ben pasa na skoro. „Mi ben warderi den praktis rai di den ben gi mi srefisrefi, èn mi ben firi taki den ben broko den ede nanga mi èn taki den ben e jepi mi. Leki papa nanga mama den ben strak pikinso, ma mi ben sabi taki den ben de mi troetroe mati.” Èn di Eva ben kon so broeja nanga a skorowroko foe en taki a ben brokosaka èn no ben man sribi boen, dan a papa nanga mama foe en, Francisco nanga Inez, ben teki foeroe ten so srefi foe taki nanga en èn foe jepi en kisi en balansi baka na mentaal sei èn na jeje sei.

Fa Francisco nanga Inez ben soekoe foe kibri den pikin foe den èn foe sreka den gi a libi leki bigisma? We, sensi di den pikin ben de beibi, den lobi-ati papa nanga mama disi ben sorgoe taki ala ten den pikin foe den ben de toe ini den aladei aktiviteit foe a papa nanga mama. Na presi foe abi soso demakandra nanga den mati foe den di ben de bigisma toe, Inez nanga Francisco ben tjari den pikin foe den na ala presi pe den ben go. Leki lobi-ati papa nanga mama, den ben gi a boi nanga na oemapikin foe den so srefi joisti tiri. Soleki fa Inez e taki: „Wi ben leri den foe sorgoe gi den sani na oso, foe no froemorsoe sani, èn foe sorgoe gi den eigi krosi. Èn wi ben jepi ibriwan foe den foe teki wan wroko èn foe tjari den frantiwortoe di den abi kon na ini balansi nanga jeje afersi.”

O prenspari a de foe kon sabi joe pikin èn foe gi den tiri leki papa nanga mama! Meki wi ondrosoekoe dri kontren pe joe ben kan doe disi: (1) Jepi joe pikin foe teki wan grontapoe wroko di fiti den; (2) sreka den so taki den sa man handri nanga stress na emotioneel sei na skoro èn na wrokope; (3) sori den fa den kan sorgoe gi den jeje nowtoe foe den.

Jepi den teki wroko di fiti den

Foe di a grontapoewroko di wan sma e doe, no wawan abi bakapisi gi en na moni sei ma so srefi e teki foeroe ten foe en, dati meki foe e kweki pikin abi foe doe nanga den afersi di ibriwan foe den pikin lobi doe èn di ibriwan foe den pikin kan doe. Foe di no wan sma di abi wan boen konsensi wani de wan hebi gi trawan, meki papa nanga mama moesoe prakseri serjoesoe fa den kan sreka a pikin foe den foe sorgoe gi ensrefi en gi en osofamiri. A ben sa kan taki joe boi noso joe oemapikin moesoe leri wan wroko so taki a kan froedini reidelek? Leki wan papa noso mama di troetroe e broko en ede, meki moeiti dorodoro foe jepi joe pikin kweki den sortoe eigifasi dati so leki a wani di den wani wroko fajafaja, wani leri, èn a man di a man libi boen nanga trawan.

Poti prakseri tapoe Nicole. A e taki: „Mi papa nanga mama ben meki mi wroko nanga den ini a krin bisnis foe den. Den ben gi mi a rai foe gi wan bepaalde pisi foe a moni di mi ben kisi, foe tapoe den kostoe foe na osowroko èn taki mi ben kan hori sa ben tan abra foe gebroiki gi misrefi noso foe poti moni na wan sei. A sani disi ben meki mi firi moro frantiwortoe èn a ben sori foe de wan sani di mi ben kan gebroiki boen baka ten na ini a libi.”

Gado Wortoe, bijbel, no e taki spesroetoe sortoe grontapoewroko wan sma moesoe teki. Ma a e gi boen tirilin. Foe eksempre, na apostel Paulus ben taki: „Efoe wan sma no wani wroko, meki a no njan toe.” Di Paulus ben skrifi den kresten na Tesalonika, a ben taki toe: „Wi e jere taki spesroetoe wan na mindri oenoe no e waka na wan ordelijk fasi, foe di den no e wroko srefisrefi, ma e taki sani di no de foe den. Den sortoe sma disi wi e gi na ordroe nanga a froemane na ini a Masra Jesus Krestes, taki den moesoe njan njanjan di densrefi froedini foe di den e wroko na wan tiri fasi.” — 2 Tesalonikasma 3:10-12.

Tokoe, foe feni wan wroko èn foe meki moni a no a wan-enkri sani ini a libi. Te foe kaba, den sma di wani moro hei posisi nomonomo, soleki fa a sori, sa tron sma di no de tevrede èn den kan kon si taki den e „strei foe kisi winti” (Preikiman 1:14). Na presi foe gi den pikin foe den tranga foe feti baka nen èn tanboen na moni sei, papa nanga mama sa doe boen foe jepi den pikin si a koni foe den wortoe foe na apostel Johanes di komoto foe Gado: „No lobi grontapoe noso den sani na ini grontapoe. Efoe wan sma lobi grontapoe, dan a lobi foe a Tata no de na en ini; Bika ala sani na ini grontapoe — a lostoe foe skin nanga a lostoe foe den ai nanga a prodo di wan sma e prodo nanga den sani di a abi foe tan na libi no e komoto na a Tata, ma e komoto na grontapoe. Boiti dati, grontapoe e pasa gowe èn so srefi a lostoe foe en, ma a sma di e doe a wani foe Gado, e tan foe têgo.” —1 Johanes 2:15-17.

Fa joe kan gi den san den abi fanowdoe na emotioneel sei?

Leki wan papa noso mama, foe san ede joe no wani de leki wan trainer foe wan atleet? A no e poti prakseri wawan tapoe na oefen di na atleet, di de na ondro en frantiwortoe, moesoe oefen na skin sei foe man lon moro tranga noso foe man djompo moro fara. Soleki fa a sori, dan so srefi a sa meki moeiti foe jepi na atleet foe wini ibri negatief denki, èn na so wan fasi e meki a krakti foe den na emotioneel sei kon tranga baka. Ini joe kefal, fa joe kan gi joe pikin deki-ati, fa joe kan tranga den, èn e jepi joe pikin foe doe den joisti sani?

Poti prakseri na tapoe Rogério, wan boi di abi 13 jari. Boiti taki a ben broeja na ini sei foe di en skin ben e kenki, a ben kisi foe doe nanga stress na emotioneel sei foe di en papa nanga mama ben prati èn den no ben poti nofo prakseri tapoe en. San wan sma kan doe foe jepi den sortoe jongoewan leki Rogério? Ala di joe no sa man kibri joe pikin gi ala broko-ede nanga takroe krakti, tokoe noiti no tapoe foe doe san joe moesoe doe leki papa noso mama. Sondro taki joe e kibri joe pikin toemoesi, gi den tranga leri nanga froestan, èn memre ala ten taki ibri pikin na wan aparti sma. Foe di joe e sori switifasi èn lobi, meki joe kan doe foeroe foe meki wan jongoesma firi taki a abi seikerfasi. Disi sa jepi en toe foe no gro kon bigi sondro taki a abi froetrow nanga lespeki gi ensrefi.

A no abi trobi o boen joe eigi papa nanga mama ben man gi joe san joe ben abi fanowdoe na emotioneel sei, tokoe dri sani de di kan jepi joe foe abi boen bakapisi leki troetroe papa nanga mama: (1) No meki a de so taki joe e broko-ede so foeroe nanga joe eigi problema taki joe no e si san gersi pikinpikin problema foe joe pikin; (2) meki moeiti foe abi switi èn boen komunikâsi nanga joe pikin ala dei; (3) meki wan positief fasi de ini a tori foe loesoe problema èn foe handri nanga tra sma.

Birgit di ben prakseri baka foe den jari di en ben de wan tini, e taki: „Mi ben moesoe leri taki joe no man kenki sma tron fa joe wani. Mi mama ben taki-go-taki-kon nanga mi foe sori mi taki efoe mi ben si wan sani di mi no ben lobi foe wan tra sma, dan san mi ben kan doe na foe proeberi foe no de leki a sma dati. Mi mama ben taigi mi toe taki a moro boen ten foe kenki a fasi fa mi de, na te mi de jongoe ete.”

Tokoe, joe pikin abi moro fanowdoe leki soso wan wroko èn seikerfasi na emotioneel sei. Aksi joesrefi: ’Mi e si a de di mi de wan papa noso mama leki wan frantiwortoe di Gado gi mi?’ Efoe na so joe e si en, dan joe ben sa wani sorgoe gi den jeje nowtoe foe joe pikin.

Fasi foe sorgoe gi den jeje nowtoe foe den

Na ini en Bergitaki, Jesus Krestes ben taki: „Kolokoe foe den sma di sabi den jeje nowtoe, bika hemel kownoekondre na foe den.” (Mateus 5:3) San de ini a tori foe sorgoe gi den jeje nowtoe? Pikin e kisi foeroe wini te papa nanga mama e gi wan moi eksempre ini a sori di den e sori bribi na ini Jehovah Gado. Na apostel Paulus ben skrifi: „Sondro bribi wan sma no man plisi [Gado] na wan boen fasi, bika a sma di e kon na Gado, moesoe bribi taki a de èn taki a e tron a sma di e pai den wan di e soekoe en serjoesoe.” (Hebrewsma 11:6) Ma efoe wan sma wani taki a bribi foe en wani taki wan sani, dan begi de fanowdoe (Romesma 12:12). Efoe joe e erken joe eigi jeje nowtoe, dan joe sa soekoe tiri foe Gado neleki a tata foe a pikin di baka ten ben tron a barinen Kroetoeman Simson foe Israèl (Kroetoebakra 13:8). No wawan joe sa begi, ma joe sa soekoe jepi toe na ini Gado Wortoe di skrifi nanga jepi foe santa jeje, bijbel. —2 Timoteus 3:16, 17.b

Boiti ala tranga wroko foe gi boen tiri, jepi na emotioneel sei, èn jepi na jeje sei, tokoe foe de wan papa nanga mama kan gi boen pai. Wan papa foe toe pikin na Brasjonkondre e gi leki komentaar: „Mi no kan prakseri srefi foe de sondro mi pikin. So foeroe boen sani de di wi kan prati nanga den.” Di a mama ben froeteri foe san ede den pikin e doe en so boen, a ben taki toe: „Ala ten wi de makandra, èn wi e proeberi foe meki sani de prisiri èn kolokoe. Èn, moro prenspari, wi e begi gi den pikin ala ten.”

Priscilla e memre a lobi nanga a pasensi di en papa nanga mama ben sori gi en ala ten te wan problema ben de. „Den ben de mi troetroe mati èn den ben jepi mi nanga ala sani”, a e taki. „Leki wan pikin-nengre, troetroe mi ben firi taki den ben handri nanga mi leki wan ’goedoe di e kon foe Jehovah’.” (Psalm 127:3) Foe san ede joe no e poti ten na wan sei gi den pikin foe joe so taki joe kan leisi bijbel nanga tra kresten poeblikâsi makandra nanga den, neleki fa foeroe tra papa nanga mama e doe? Te joe e poti prakseri tapoe bijbel tori nanga gronprakseri na wan positief fasi, dan dati kan jepi joe pikin foe abi froetrow èn foe abi wan troetroe howpoe gi a tamara.

Te ala pikin sa libi na ini seikerfasi

Ala di a tamara e loekoe doengroe gi foeroe pikin na ini a ten disi, tokoe Gado Wortoe e gi a djaranti taki heri esi grontapoe sa de wan oso pe seikerfasi sa de gi a heri libisma famiri. Prakseri a ten na ini a njoen grontapoe di Gado pramisi, te papa nanga mama no sa abi foe broko den ede moro nanga sani di de wan kefar gi den pikin foe den! (2 Petrus 3:13) Proeberi foe si na joe fesi a bigi kontroe foe a profeititori disi: „A wolfoe sa tan troetroe wan pisi ten na sei a pikin manskapoe, èn a panter srefi sa go didon na sei a pikin bokoboko, èn a pikin kaw nanga a jongoe lew di abi neki-wiwiri, nanga a meti di kisi boen njanjan, alamala makandra; èn wan pikin boi ete sa de fesiman foe den.” (Jesaja 11:6) Nojaso srefi, a seikerfasi na jeje sei di skrifi na ini den wortoe disi e kon troe na wan simbôlis fasi na mindri den wan di e dini Jehovah. Na den mindri, joe sa tesi a broko di Gado e broko en ede na wan lobi fasi. Efoe joe e sori lobi gi Gado, dan joe kan abi a djaranti taki a e froestan fa joe e firi leki wan papa noso mama èn a sa jepi joe nanga den broko-ede èn nanga den tesi di kan kon tapoe joe pasi. Studeri en Wortoe èn poti joe howpoe tapoe a Kownoekondre foe en.

Jepi den pikin foe joe tapoe a pasi foe têgo libi foe di joe e gi den wan boen eksempre. Efoe joe e soekoe kibri na Jehovah Gado, dan a tamara foe joe nanga den pikin foe joe kan pasa ala den froewakti foe joe kande. Joe kan abi a srefi overtoigi di a psalm singiman ben abi di a ben singi: „Abi switi prisiri na ini Jehovah toe, èn a sa gi joe san na ati foe joe e aksi.” — Psalm 37:4.

[Foetoewortoe]

a Tra nen gebroiki na ini na artikel disi.

b Loekoe kapitel 5 te nanga 7 na ini a boekoe A sroto gi wan kolokoe osofamiri, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. tjari kon na doro.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma