Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w98 1/9 blz. 19-21
  • Sorgoe taki joe e poti den moro prenspari sani na a fosi presi!

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Sorgoe taki joe e poti den moro prenspari sani na a fosi presi!
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • San moesoe kon na a fosi presi?
  • Soekoe a Kownoekondre fosi
  • Fa son sma e poti den moro prenspari sani na a fosi presi na ini a ten disi
  • Sreka sani na fesi!
  • Fu san ede wi musu kon makandra fu anbegi Gado?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren) 2016
  • A fisiti foe konmakandra — Wan serjoesoe frantiwortoe
    Wi Kownukondre diniwroko 1994
  • A de tumusi prenspari fu go na den konmakandra doronomo
    Wi Kownukondre diniwroko 2004
  • A Fasi Fa Yehovah E Tyari Wi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2000
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
w98 1/9 blz. 19-21

Sorgoe taki joe e poti den moro prenspari sani na a fosi presi!

A de wan konmakandra neti, ma joe abi wroko foe doe. San joe o poti na a fosi presi?

JOE na wan trowmasra nanga papa. Te wan langa, hebi wrokodei e doro en kaba, dan joe prakseri e go na a gemeente konmakandra di sa hori a neti dati. Efoe joe komoto na wroko wantewante, dan joe sa abi soso a ten di nofo foe wasi joe skin, kenki joe krosi èn njan esi-esi bifo joe e go na konmakandra. Wantronso, joe wrokobasi e kon na joe èn e aksi joe foe tan wroko moro langa. A e pramisi joe taki a sa pai joe boen. Joe abi a moni fanowdoe.

Noso joe na wan wefi nanga mama. Te joe e sreka a bakadina njanjan, dan joe ai e fadon tapoe wan ipi krosi di no triki, èn wan toe foe den joe abi fanowdoe tamara. Joe e aksi joesrefi: ’Efoe mi go na konmakandra tide neti, o ten mi sa abi a ten foe triki?’ Now di joe teki wan foeroeten wroko no so langa ete, joe e kon si o hebi a de foe sorgoe gi na osowroko ala di na a srefi ten joe e wroko foe sorgoe joesrefi.

Noso joe na wan studenti. Joe skrifitafra na ini joe kamra, lai nanga skorowroko di joe moesoe meki. A moro bigi ipi foe a wroko joe ben kisi wan pisi ten pasa kaba, ma joe no meki en wantewante èn now joe moesoe meki difrenti skorowroko na a srefi ten. Now joe moesoe go aksi joe papa nanga mama primisi foe no go na a konmakandra so taki joe kan tan na oso foe kaba joe skorowroko.

San joe ben sa poti na a fosi presi: a doe di joe moesoe doe moro grontapoe wroko, a trikiwroko, a skorowroko noso a gemeente konmakandra? San a wani taki na jejefasi foe poti den moro prenspari sani na a fosi presi? San na a fasi fa Jehovah e si sani?

San moesoe kon na a fosi presi?

Sjatoe baka den Israèlsma ben kisi den Tin Komando, den ben kisi wan man e pikipiki oedoe na Sabadei. A Wet no ben gi sma pasi foe doe disi kwetikweti (Numeri 15:32-34; Deuteronomium 5:12-15). Fa joe ben sa kroetoe na afersi? Joe ben sa gi a man pardon, ala di joe ben taki dati te joe loekoe en boen, a no ben wroko foe go libi wan kefalek goedoe libi, ma a ben de foe sorgoe foe den sani di en osofamiri ben abi fanowdoe? Joe ben o prakseri so, taki foeroe tra okasi ben sa de na ini a jari foe hori Sabadei èn taki a ben kan kisi pardon foe di na wán leisi nomo a no hori Sabadei, kande foe di a no ben sreka sani na fesi.

Jehovah ben si na afersi moro serjoesoe. „Di a ten doro” na so bijbel e taki, „Jehovah taigi Moses: ’Sondro draidrai joe moesoe kiri a man’ ” (Numeri 15:35). Foe san ede Jehovah ben teki a sani di a man ben doe so hebi?

A pipel ben kisi siksi dei foe pikipiki oedoe, so srefi toe foe doe san den ben moesoe doe ini a tori foe njanjan, krosi nanga oso. A di foe seibi dei den ben moesoe gi na san den ben abi fanowdoe na jejefasi. Ala di sma ben mag pikipiki oedoe, den no ben mag gebroiki a ten di ben moesoe hori aparti gi na anbegi foe Jehovah. Kresten no de na ondro a Wet foe Moses, ma wi no e leri wan sani foe a tori disi di pasa foe poti den moro prenspari sani na a fosi presi na ini a ten disi? — Filipisma 1:10.

Baka di den Israèlsma ben tan 40 jari na ini a sabana, den ben sreka densrefi foe go na ini a Pramisi Kondre. Son wan foe den ben kon weri foe njan a mana di Gado ben gi na ini a sabana èn sondro misi den ben angri foe a ten di den ben o njan tra njanjan. Foe jepi den foe kan tan si sani na wan joisti fasi te den ben sa go na ini a kondre „pe merki nanga oni e lon”, dan Jehovah ben memre den: „Wan sma no e libi foe brede wawan, ma foe ibri wortoe foe Jehovah en mofo.” — Exodus 3:8; Deuteronomium 8:3.

Den Israèlsma ben moesoe wroko tranga foe kisi den „merki nanga oni”. Legre ben de di den ben moesoe wini, oso ben moesoe bow, gron ben moesoe prani. Na so Jehovah ben komanderi a pipel foe poti ten na wan sei ibri dei foe denki dipi foe jeje afersi. Den ben moesoe teki ten toe foe leri den pikin foe den, den pasi foe Gado. Jehovah ben taki: „Oenoe moesoe leri den [den komando foe mi] toe na oen manpikin, foe di oenoe e taki foe den sani te oenoe e sidon na ini oen oso èn te oenoe e waka na pasi èn te oenoe e didon èn te oenoe e opo.” — Deuteronomium 11:19.

Dri tron wan jari ibri mansma foe Israèl nanga den proselitsma na ini a kondre ben kisi a komando foe kon na fesi foe Jehovah. Foe di foeroe famiri-edeman ben kon froestan taki na heri osofamiri ben o kisi winimarki na jejefasi foe den okasi dati, dan den ben sreka sani so taki den wefi nanga den pikin foe den ben kan go nanga den. Ma soema ben o loekoe den oso nanga den pranigron foe den foe feanti no kon doe ogri te a famiri ben gowe? Jehovah ben pramisi: „No wan sma sa angri foe teki joe kondre na a ten di joe e go loekoe a fesi foe Jehovah joe Gado dri tron wan jari” (Exodus 34:24). Den Israèlsma ben moesoe abi bribi taki efoe den ben sa poti jeje afersi na a fosi presi, den no ben o lasi den goedoe foe den. Jehovah ben doe san a ben pramisi? A ben doe so troetroe!

Soekoe a Kownoekondre fosi

Jesus ben leri den bakaman foe en foe poti jeje afersi na a fosi presi. Na ini a Bergitaki a ben gi den arkiman foe en a rai: „No broko oen ede noiti èn taki: ’San wi sa njan?’ noso ’San wi sa dringi?’ noso: ’San wi sa weri?’ . . . tan soekoe fosi a kownoekondre nanga en regtfardikifasi, èn ala den [materia] sani disi [di de fanowdoe] oenoe sa kisi toe” (Mateus 6:31, 33). Sjatoe baka a dede foe Jesus, kresten di ben dopoe njoenjoen ben waka baka a rai dati. Foeroe foe den ben de djoe noso djoe proselitsma di ben rèis kon na Jerusalem foe hori a Pinksterfesa na ini 33 G.T. Di den ben drape, wan sani ben pasa di den no ben froewakti. Den ben jere èn ben teki a boen njoensoe foe Jesus Krestes. Foe di den ben faja foe leri moro foe a bribi di den ben feni didjonsro, meki den tan na Jerusalem. A njanjan foe den ben soekoe foe kaba, ma materia goedoe no ben de so prenspari gi den. Den ben feni a Mesias! Den kresten brada foe den ben prati nanga den san den ben abi na materia sei, so taki den alamala ben kan tan „gi densrefi na a leri foe den apostel èn . . . na begi”. — Tori foe den Apostel 2:42.

Baka wan pisi ten son kresten ben kon lasi a gwenti foe abi demakandra na konmakandra doronomo (Hebrewsma 10:23-25). Kande den ben go lobi goedoe moro, èn den no ben prakseri jeje afersi moro ala di den ben meki moeiti foe kisi seikerfasi na moni sei gi densrefi nanga den osofamiri. Baka di na apostel Paulus ben gi den brada foe en tranga foe no libi den konmakandra, a ben skrifi: „Meki a fasi fa oenoe e libi de fri foe a lobi foe moni, èn de tevrede nanga den sani foe now. Bika a taki: ’Mi no sa gowe libi joe kwetikweti, èn noiti mi no sa drai mi baka gi joe.’ ” — Hebrewsma 13:5.

A rai foe Paulus ben kon na a reti ten. So wan feifi jari baka di Paulus skrifi en brifi gi den Hebrewsma, a legre foe den Romesma foe Cestius Gallus ben lontoe Jerusalem. Getrow kresten ben memre a warskow foe Jesus: „Te oenoe e si [disi] . . . , meki a man di de na tapoesei foe en daki, no saka kon na ondrosei, so srefi a no moesoe go na inisei foe teki noti poeroe na ini en oso; èn meki a man di de na a pranigron no drai go na den sani di a libi na baka foe teki en tapoesei krosi” (Markus 13:14-16). Den ben sabi taki a tan di den ben o tan na libi no ben didon na a fasti wroko di den ben abi noso na a waarde foe den goedoe foe den, ma na a gi di den ben gi jesi na a rai foe Jesus. Tweifri no de taki den wan di ben arki a rai foe Paulus èn ben poti jeje afersi na a fosi presi, ben feni en moro makriki foe libi oso, wroko, krosi nanga goedoe di den ben lobi na baka èn lon gowe na den bergi, leki den sma di no ben broko nanga a lobi gi moni.

Fa son sma e poti den moro prenspari sani na a fosi presi na ini a ten disi

Getrow kresten na ini a ten disi lobi foe abi demakandra nanga den brada foe den doronomo èn foeroe foe den e doe boen foeroe foe kan go na den konmakandra. Na son presi, a wan enkri sortoe wroko di de foe feni na netiwroko. Wan brada aksi den wrokokompe foe en foe doe a wroko foe en den satraneti, di moro foeroe sma na a kontren pe a e libi e teki foe go bro a skin, efoe den wrokokompe wani doe en wroko den neti di a abi konmakandra. Tra brada di e wroko na den neti joeroe e fisiti konmakandra na wan gemeente di de ini a birti, efoe a wroko foe den e tapoe den foe go na den eigi konmakandra. Na a fasi disi, pikinmoro noiti den no e misi wan konmakandra. Wan njoen sma di abi belangstelling na Kanada ben kon froestan heri esi o prenspari a theokrasia diniwroko-skoro nanga a diniwroko konmakandra de, ma a ten di a ben moesoe wroko ben gi problema foe go na den konmakandra. Foe dati ede, a ben pai wan kompe wrokoman foe doe a wroko foe en so taki a ben kan de fri foe go na den prenspari konmakandra disi.

Foeroe sma di siki langa no e misi konmakandra makriki. Den e arki a programa na oso nanga jepi foe telefon noso na tapoe wan cassette-lolo te den no man go na a Kownoekondre zaal. Den e sori warderi na wan fasi di warti foe kisi prèise gi den sani di Jehovah sreka na jejefasi nanga jepi foe „a getrow èn koni srafoe” foe en! (Mateus 24:45) Kresten di e sorgoe foe na owroe papa nanga mama foe den e warderi en troetroe te wan brada noso wan sisa e aksi den foe tan nanga a papa noso a mama foe den, so taki a sma di e sorgoe foe den gransma kan go na wan gemeente konmakandra.

Sreka sani na fesi!

Papa nanga mama di sabi a jeje nowtoe foe densrefi, e jepi den pikin foe den foe warderi kresten konmakandra. Leki wan markitiki di den poti so, den e froewakti taki den pikin foe den e meki den skorowroko na a ten di den moesoe meki en, presi foe den libi en kon tron wan heri ipi. Den konmakandra neti den pikin e meki den skorowroko so leki den doro oso te den komoto foe skoro. Prisiri sani di sma e doe na ini den fri ten nanga tra sani di den e doe, no mag kon na mindri den gemeente konmakandra.

Joe leki wan trowmasra nanga papa, joe e poti a go di joe e go na den konmakandra na a fosi presi? Joe leki wan wefi nanga mama, joe e meki moeiti foe loekoe na fesi fa joe o doe den frantiwortoe foe joe, so taki ten de ete foe go na den konmakandra? Joe leki wan tini, joe e si joe skorowroko moro prenspari leki den konmakandra noso den konmakandra moro prenspari leki joe skorowroko?

Wan gemeente konmakandra na wan lobi-ati seti foe Jehovah. Ala moeiti moesoe meki foe abi wan prati na a seti dati. Jehovah sa blesi joe troetroe efoe joe e poti den moro prenspari sani na a fosi presi!

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma