A kan waka boen nanga stief-osofamiri
A KAN TAKI SANI KAN WAKA BOEN NANGA STIEF-OSOFAMIRI? IJA, SPESROETOE EFOE ALA SMA DI DE NA ini na osofamiri e prakseri taki „na Gado ben meki sma skrifi ala den Boekoe foe bijbel nanga jepi foe en santa jeje èn den boen foe gi leri, foe piri-ai gi sma, foe poti sani kon reti, foe gi trangaleri ini regtfardikifasi” (2 Timoteus 3:16). Te ala sma e gebroiki den bijbel gronprakseri, dan boen bakapisi de pikinmoro seiker.
A moro prenspari eigifasi
Bijbel e gi wan toe troetroe wet nomo di moesoe tiri a matifasi na mindri libisma. Moro foeroe a e gi deki-ati foe kweki boen eigifasi nanga denki di e tiri wi foe man handri na wan koni fasi. Den boen denki nanga eigifasi disi na den moro prenspari sani gi wan kolokoe osofamiri libi.
A kan de krin foe froestan, ma tokoe a de prenspari foe taki dati a moro prenspari eigifasi di de fanowdoe so taki iniwan osofamiri kan waka boen, na lobi. Na apostel Paulus ben taki: „Meki oen lobi de sondro hoigrifasi. . . . Na ini brada lobi, abi safoe lobi firi gi makandra” (Romesma 12:9, 10). Foeroe tron a wortoe „lobi” no gebroiki boen, ma na eigifasi di Paulus ben kari djaso, de aparti. A de a lobi foe Gado, èn a „no e misi noiti” (1 Korentesma 13:8). Bijbel e taki foe en taki a no e prakseri ensrefi wawan èn a de klariklari foe dini tra sma. A e doe boen gi tra sma. A abi pasensi èn abi switifasi, a no e djaroesoe noiti, a no e djaf, noso e prakseri toemoesi foeroe foe ensrefi. A no e soekoe en eigi boen nomo. A de klari ala ten foe loekoe pasa den fowtoe foe trawan, foe froetrow, foe howpoe, èn foe horidoro na ondro ibri situwâsi di e kon. — 1 Korentesma 13:4-7.
Troetroe lobi e jepi foe poeroe den difrenti èn e tjari wánfasi kon na mindri sma di kweki na difrenti fasi èn di e difrenti srefisrefi foe makandra. Èn a e jepi foe doe wan sani teige den takroe bakapisi foe wan brokotrow noso foe a dede di wan troetroe papa noso wan troetroe mama dede. Wan man di ben tron wan stiefpapa e taki foe en eigi troetroe problema: „Nofo tron mi ben broko mi ede soso nanga a fasi fa mi e firi, sondro foe ondrosoekoe a fasi fa den stiefpikin foe mi e firi noso srefi fa mi wefi e firi. Mi ben moesoe leri foe no atibron esi. Moro prenspari, mi ben moesoe leri foe abi sakafasi.” Lobi ben jepi en foe tjari den kenki kon di ben de fanowdoe.
A troetroe papa noso a troetroe mama
Lobi kan jepi foe handri nanga a matifasi di den pikin abi nanga a troetroe papa noso a troetroe mama foe den di no de nanga den moro. Wan stiefpapa e erken: „Mi ben wani taki den stief-pikin ben moesoe lobi mi fosi. Te den ben e fisiti den troetroe papa, dan a ben moeilek gi mi foe no kroetoe en. Te den ben drai kon baka, na baka wan switi dei nanga en, dan mi ben firi misrefi takroe srefisrefi. Te den ben abi wan takroe dei, dan mi ben prisiri. Foe troe, mi ben frede taki mi ben o lasi den. Wan foe den moro moeilek sani ben de foe froestan èn erken o prenspari a ròl foe a troetroe papa ben de na ini a libi foe den stiefpikin foe mi.”
Troetroe lobi ben jepi a stiefpapa disi foe erken a troetori taki a no ben de wan logis sani foe froewakti taki den sa lobi en „wantewante”. A no ben moesoe firi taki den pikin no wani en te den no ben e erken en wantewante. A ben kon froestan taki kande noiti a sa kan teki a presi foe a troetroe papa na ini den ati foe den pikin. Den pikin ben sabi a troetroe papa foe den foe sensi den gebore, ala di a stiefpapa ben de wan njoen man di ben sa moesoe doe moeiti foe kisi a lobi foe den pikin. Ondrosoekoeman Elizabeth Einstein e sori na ondrofeni foe foeroe sma te a e taki: „Noiti wan tra sma kan teki a presi foe a troetroe papa noso a troetroe mama — noiti. Srefi te wan papa noso mama dede noso gowe libi den pikin, a e tan abi wan prenspari presi na ini a libi foe den pikin.”
Trangaleri — Wan tori foe loekoe boen
Bijbel e sori taki trangaleri di e gi nanga lobi de prenspari gi jongoe sma, èn so srefi gi stiefpikin (Odo 8:33). Foeroe sabiman e bigin agri nanga a prakseri foe bijbel ini a tori disi. Profesor Ceres Alves de Araújo ben taki: „Foe densrefi, no wan sma lobi skotoe, ma den de fanowdoe. ’Nôno’ na wan wortoe di e gi kibri.”
Ma na ini wan osofamiri di abi wan stiefpapa noso wan stiefmama, a fasi fa sma e prakseri foe trangaleri kan tjari serjoesoe pratifasi kon. Wan bigisma di no de nanga den moro kweki eigifasi na ini den stiefpikin kaba. Soleki fa a sori, den abi gwenti di kan tanteri a stiefpapa noso a stiefmama. Èn kande den no e froestan foe san ede a stiefpapa noso a stiefmama e span srefisrefi nanga son afersi. Fa joe kan handri nanga a situwâsi na wan boen fasi? Paulus ben froemane kresten: „Feti baka . . . lobi, horidoro, safri-atifasi” (1 Timoteus 6:11). A lobi di kresten abi e jepi a stiefpapa nanga a stiefmama èn so srefi den pikin foe abi safri-atifasi èn foe abi pasensi te den e leri foe froestan makandra. Efoe a stiefpapa noso a stiefmama no abi pasensi, dan ’atibron nanga skempi taki’ esi-esi kan broko iniwan matifasi di kande kon de kaba. — Efeisesma 4:31.
A profeiti Mika ben gi koni di kan jepi na ini na afersi disi. A ben taki: „San Jehovah e aksi foe joe baka, leki foe doe retidoe èn foe lobi switifasi èn foe waka bescheiden nanga joe Gado?” (Mika 6:8) Retidoe de prenspari te trangaleri e gi. Ma fa a de nanga switifasi? Wan kresten owroeman e froeteri taki nofo tron a ben moeilek foe meki den stiefpikin foe en opo sonde mamanten foe go anbegi nanga a gemeente. Na presi foe piri-ai den, a ben proeberi foe handri na wan switi fasi nanga den. A ben opo froekoe, ben sreka wan mamanten njanjan, èn dan a ben tjari wan waran sani foe dringi gi ibriwan foe den. Leki wan bakapisi foe dati, den ben wani moro now foe gi jesi te a e aksi den foe opo.
Profesor Ana Luisa Vieira de Mattos ben taki a moi sani disi: „A no a sortoe osofamiri de prenspari, ma a sortoe matifasi di de. Na ini den ondrosoekoe di mi doe, mi si taki jongoe sma di abi problema foe tjari densrefi na wan boen fasi, pikinmoro ala ten e kon foe osofamiri pe papa nanga mama no e tiri sani boen, pe wet nanga komunikâsi no de.” A ben taki toe: „Wi moesoe tan poti krakti na tapoe taki wi moesoe taki nôno te wi e kweki pikin.” Na tapoe foe dati, Drs. Emily nanga John Visher ben taki: „Moro foeroe, trangaleri e wroko soso te a sma di e kisi a trangaleri e broko en ede nanga a fasi fa a sma di e gi a trangaleri e handri èn nanga a matifasi di a abi nanga a sma dati.”
Den sani disi di taki e poti na aksi soema na ini den stief-osofamiri moesoe gi a trangaleri. Soema moesoe de a sma di moesoe taki nôno? Baka di wan toe papa nanga mama taki nanga makandra foe a tori, den ben bosroiti taki na ini a bigin a troetroe papa noso a troetroe mama moesoe de a moro prenspari sma di e gi a trangaleri, so taki a stiefpapa noso a stiefmama kan kisi ten foe bow wan moro krosibei matifasi nanga den pikin. Meki den pikin leri fosi foe de seiker foe a lobi foe a stiefpapa noso a stiefmama, bifo a stiefpapa noso a stiefmama e gi den pikin trangaleri.
Ma fa a de te a papa de wan stiefpapa? A no de so taki bijbel e taki dati a papa na a edeman foe na osofamiri? Ija (Efeisesma 5:22, 23; 6:1, 2). Ma wan stiefpapa kan bosroiti foe meki a mama gi a trangaleri gi wan pisi ten, spesroetoe te strafoe moesoe gi. A kan gi den pikin pasi foe gi jesi na ’a wet foe a mama foe den’ ala di a e poti wan fondamenti gi den foe meki den ’arki a trangaleri foe den [njoen] papa foe den’ (Odo 1:8; 6:20; 31:1). Den boeweisi e sori taki te foe kaba, disi no de teige a gronprakseri foe na edeman-wroko. Boiti dati, wan stiefpapa e taki: „Mi ben hori na prakseri taki trangaleri na sosrefi froemane, a poti di sani moesoe poti kon reti baka, nanga piri-ai. Te disi e gi na wan reti fasi èn nanga lobi èn na wan sari-ati fasi, makandra nanga wan boen eksempre foe den papa nanga den mama, dan moro foeroe a sa wroko.”
Papa nanga mama moesoe abi komunikâsi
Odo 15:22 e taki: „Plan no sa waka boen te sma no e taki nanga makandra na wan froetrow fasi.” A de prenspari taki na ini wan stief-osofamiri, papa nanga mama moesoe taki nanga makandra na wan froetrow fasi èn na wan bedari fasi èn na wan eerlijk fasi. Wan skrifiman na ini a koranti O Estado de S. Paulo ben taki: „Den pikin abi a gwenti ala ten foe tesi foe si o fara den papa nanga den mama foe den sa go.” Dati kan troe srefisrefi na ini wan stief-osofamiri. Foe dati ede, a papa nanga a mama moesoe agri tapoe difrenti kontren so taki den pikin kan si taki den de na ini wánfasi. Ma fa a de te a stiefpapa noso a stiefmama e handri na wan fasi di a troetroe papa noso a troetroe mama no e feni boen? Dan den toe sma disi moesoe seti a tori pe den de den wawan, no na fesi den pikin.
Wan mama di ben trow baka, e froeteri: „A moro moeilek sani gi wan mama na foe si taki a stiefpapa e gi den pikin foe en trangaleri, spesroetoe te a mama e denki taki a stiefpapa e handri toemoesi esi noso taki a no de eerlijk dorodoro. A e broko en ati, èn a wani opo taki gi den pikin foe en. Na den sortoe momenti disi a moeilek foe saka ensrefi na ondro a masra foe en èn foe horibaka gi en.
„Wan leisi den toe boi foe mi, di abi 12 jari nanga 14 jari, ben aksi den stiefpapa primisi foe doe wan sani. A ben weigri wantewante èn dan a ben gowe libi a kamra sondro foe gi den boi na okasi foe froeklari foe san ede a sani di den ben aksi en ben de prenspari gi den. Den toe boi ben wani krei, èn mi no ben sabi san mi ben moesoe taki. A moro owroe boi ben loekoe mi èn ben taki: ’Mama, joe si san a doe?’ Mi ben piki: ’Ija, mi si. Ma tokoe en na a edeman foe na oso, èn bijbel e taigi wi taki wi moesoe lespeki na edeman-wroko.’ Den ben de boen boi èn ben agri nanga disi, èn den no ben atibron so moro. A srefi neti dati, mi ben taki nanga mi masra èn a ben kon froestan taki a ben basi den boi toemoesi. A ben go langalanga na a sribikamra foe den boi èn ben aksi pardon.
Wi ben leri wan lo foe a kefal dati. Mi masra ben leri foe arki bifo a e teki bosroiti. Mi ben leri foe tan hori a gronprakseri foe na edeman-wroko hei, srefi te a e hati mi. Den boi ben leri o prenspari a de taki den e saka densrefi na ondro na edeman (Kolosesma 3:18, 19). Èn na opregti pardon di mi masra ben taigi den, ben leri wi alamala wan lès foe abi sakafasi (Odo 29:23). Tide, ala toe boi na kresten owroeman.”
Wi sa meki fowtoe. Den pikin sa taki sani noso sa doe sani di e hati sma. A druk na ini wan situwâsi sa meki taki a stiefpapa nanga a stiefmama sa handri na wan onreidelek fasi. Ma den makriki wortoe „Sorry, grantangi gi mi pardon”, kan doe foeroe foe dresi den soro.
Tranga a wánfasi foe na osofamiri
A e teki ten foe bow wan waran matifasi na ini wan stief-osofamiri. Efoe joe na wan stiefpapa noso wan stiefmama, dan joe moesoe sori taki joe abi firi gi tra sma. Froestan den pikin èn de klariklari foe gebroiki ten foe de makandra nanga den pikin. Plèi nanga den moro jongoewan. De klariklari foe taki nanga den moro owroewan. Soekoe okasi foe gebroiki ten foe de nanga makandra — foe eksempre, aksi den pikin foe jepi nanga osowroko, soleki a sreka di a njanjan moesoe sreka noso a wasi di na oto moesoe wasi. Aksi den foe kon nanga joe te joe e go na wenkri. Boiti dati, pikinpikin sani di joe e doe na wan switi fasi ben sa kan sori a lobi di joe abi gi den. (A no de foe taki, dati den stiefpapa moesoe de fersektiki foe sabi ofara den moesoe go foe handri nanga den stief-oemapikin foe den èn foe no meki den firi sjen. Èn den stiefmama moesoe prakseri taki den boi abi skotoe toe.)
Stief-osofamiri kan abi boen bakapisi. Foeroe foe den abi boen bakapisi. Den wan di abi moro boen bakapisi na den wan pe ala sma, spesroetoe den papa nanga den mama, abi den joisti denki èn e froewakti reidelek sani. Na apostel Johanes ben skrifi: „Lobiwan, meki wi tan lobi makandra, bika lobi e kon foe Gado” (1 Johanes 4:7). Ija, opregti lobi na a troetroe sroto gi wan kolokoe stief-osofamiri.
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
KOLOKOE STIEF-OSOFAMIRI
e gebroiki ten foe de nanga makandra . . .
e studeri Gado Wortoe nanga makandra . . .
e taki nanga makandra . . .
e wroko nanga makandra . . .