Mi ben soekoe paradijs
SOLEKI FA PASCAL STISI BEN FROETERI
A ben de boen lati neti kaba, èn den strati foe a foto Béziers na a zuidsei foe Fransikondre, ben leigi. Di wi ben feni den skotoe foe wan relisi boekoe wenkri di ben ferfi no so langa pasa, dan mi nanga mi mati ben skrifi nanga bigi blaka letter den wortoe foe a Doisri filosoofman Nietzsche: ’Den gado dede. Meki Superman libi langa!’ Ma san ben meki mi doe den sani disi?
MI GEBORE na ini Fransikondre na ini a jari 1951 na ini wan Katolik osofamiri di abi den roetoe na ini Italiakondre. Di mi ben de wan pikin, wi ben abi a gwenti foe go nanga fakansi na a zuidsei foe Italiakondre. Drape ibri dorpoe ben abi wan popki foe a Njoenwenke Maria. Te mi ben e waka nanga mi granpapa na ini wan bigi groepoe, dan mi ben waka baka den bigi popki disi di weri krosi ala di wi ben waka a langa pasi na den bergi — ma sondro bribi kwetikweti. Mi ben klari mi lagi skoro na wan kerki-skoro di den Jezuïetsma ben drai. Ma mi no man memre taki mi ben jere wan sani di troetroe ben bow a bribi foe mi na ini Gado.
Di mi ben bigin go na wan universiteit foe Montpellier foe studeri dresi, dan mi ben bigin prakseri san na a marki foe a libi. Mi papa ben kisi mankeri na ini na orlokoe èn ala ten datra ben moesoe loekoe en. A no ben sa moro boen foe tapoe orlokoe, na presi foe gebroiki so foeroe ten nanga moeiti foe dresi sma di kisi mankeri foe na orlokoe? Ma a Vietnam Orlokoe ben e rigeri fajafaja. A wan-enkri logis fasi gi mi foe meki sma kon betre foe long kanker, foe eksempre, ben de foe poeroe a sani di e meki sma kisi en — tabaka. Èn fa a de nanga den siki di ben kon foe di sma no e njan boen na ini den pôti kondre èn den siki di e kon foe di sma e njan toemoesi foeroe na ini den goedoe kondre? A no ben sa de moro boen foe poeroe den sani di e meki den siki doe kon, na presi foe proeberi foe poeroe den takroe bakapisi? Foe san-ede so foeroe pina ben de na grontapoe? Mi ben firi taki wan sani no ben boen srefisrefi nanga a libimakandra disi di ben e kiri ensrefi, èn mi ben feni taki den tirimakti ben de frantiwortoe gi dati.
A boekoe di mi ben lobi moro foeroe ben de wan boekoe di wan man di ben de teige ala tirimakti ben skrifi, èn mi ben abi a gwenti foe skrifi zin foe a boekoe na tapoe den skotoe. Safrisafri mi toe ben kon tron wan man di ben de teige ala tirimakti, sondro bribi èn sondro moreel wet, di no ben wani no wan Gado èn no wan basi. Mi ben bribi taki Gado nanga relisi ben de sani di den goedoeman nanga den maktiman ben meki, so taki den ben kan basi èn gebroiki den tra sma. A gersi leki den goedoe sma ben taki: ’Wroko tranga gi wi na grontapoe, èn a pai foe joe sa bigi na ini paradijs na hemel.’ Ma a makti foe den gado ben kon na wan kaba. Den sma ben moesoe kon sabi dati. Foe skrifi boskopoe na poebliki presi ben de wán fasi foe taigi den.
Leki wan bakapisi foe dati, a studie foe mi ben kon na tapoe a di foe toe presi. Na a ten dati mi ben bigin studeri geografie nanga ecologie na wan tra universiteit na ini Montpellier pe oproeroe ben de. O moro mi ben studeri ecologie, o moro mi ben tegoe foe si a pori di sma e pori wi moi planeiti.
Ibri jari na ini a zomer fakansi, mi ben e soekoe lift, èn mi ben koiri doesoendoesoen kilometer na ini heri Europa. Ala di mi ben e rèis èn ben e taki nanga hondrohondro sma di ben e rèi wagi, mi ben si nanga mi eigi ai na ogri nanga a pori di ben e kwinsi a libisma libimakandra. Wan leisi, ala di mi ben soekoe paradijs, mi ben kon miti wan toe kefalek moi sjoro na tapoe a kefalek moi èilanti Kreta èn mi ben si taki den ben tapoe nanga oli. A ben sari mi srefisrefi. No wan pisi foe grontapoe ben de wan paradijs?
Mi ben go baka na boiti
Na ini Fransikondre den ecoloog ben leri taki efoe sma wani loesoe den problema foe a libimakandra, dan den moesoe drai go baka na boiti. Mi ben wani wroko nanga mi anoe. Foe dati ede mi ben bai wan owroe ston-oso na ini wan pikin dorpoe na a foetoe foe den Cévennes Bergi na a zuidsei foe Fransikondre. Na tapoe a doro mi ben skrifi „Paradijs now”, wan sani di den Amerkan hippy ben gwenti foe taki. Wan jongoe Doisri meisje di ben rèis pasa a kontren foe wi ben kon libi nanga mi. Mi no ben o trow kwetikweti na fesi a burgemeester, wan sma di e teki presi gi lanti. Èn trow na ini kerki? Mi no ben prakseri dati srefisrefi!
A moro bigi pisi ten wi ben waka nanga soso-foetoe, èn mi ben abi langa wiwiri nanga wan barba di mi no ben koti èn no ben sorgoe. Mi ben lobi foe prani froktoe bon nanga groentoe. Na ini a zomer a loktoe ben blaw èn den siksi-joeroe ben singi. Den bromki foe den makaboesi ben smeri tranga, èn den froktoe foe a Mindrikondre kontren di wi ben prani — droifi nanga figa — ben lai nanga sap! A ben gersi taki wi ben feni wi eigi paradijs.
Mi e bigin bribi na ini Gado
Na a universiteit mi ben studeri a biologie foe cel, embryologie, nanga anatomie, èn a frektifasi fa ala den sani disi e wroko èn e wroko nanga makandra ben naki mi ati srefisrefi. Now di mi ben man prakseri dipi èn ben man si a kriatoeroe nanga mi eigi ai ibri dei, dan a moi foe en èn den sani di a natoeroe kan doe, ben meki mi froewondroe. Ibri dei a kriatoeroe ben taki nanga mi. Wan dei di mi ben teki wan langa waka na ini den pikin bergi èn baka di mi ben prakseri dipi foe a libi, mi ben kon na a bosroiti taki wan Kriaman moesoe de. Mi ben bosroiti na ini mi ati foe bribi na ini Gado. Bifo dati, mi ben abi wan leigi firi na ini mi ati, èn mi ben firi misrefi mi wawan na wan froeferi fasi. A dei di mi ben bigin bribi na ini Gado, mi ben taigi misrefi: ’Pascal, noiti moro joe sa de joe wawan.’ A ben de wan kefalek span ondrofeni.
Sjatoe na baka dati, mi nanga na oema di ben libi nanga mi ben kisi wan oemapikin — Amandine. Amandine ben de ala sani gi mi. Now di mi ben bribi na ini Gado, mi ben bigin lespeki den weiniki moreel wet di mi ben sabi. Mi no ben e foefoeroe èn e lei moro, èn heri esi mi ben kon si taki disi ben jepi mi foe no kon na ini foeroe problema nanga den sma na ini mi birti. Ija, wi ben abi wi problema, èn mi paradijs no ben de dorodoro a sani di mi ben howpoe. Den sma na ini a kontren di ben prani sani foe meki win, ben gebroiki dresi foe kiri den insekt èn den ben gebroiki gramakson di ben pori den sani toe di mi ben prani. Mi no ben kisi wan piki ete na tapoe na aksi foe san-ede ogridoe ben de. Boiti dati, ala di mi ben leisi foeroe foe na osofamiri libi, disi no ben jepi mi foe no abi fajafaja kesekese nanga na oema di ben libi nanga mi. Wi ben abi wan toe mati, èn den mati di wi ben abi ben de falsi mati; wan toe foe den ben proeberi srefi foe meki na oema di mi ben libi nanga en waka gi mi. Wan moro betre paradijs ben moesoe de.
A piki na tapoe den begi foe mi
Na mi eigi fasi mi ben begi Gado nofo tron foe tiri mi na ini a libi. Na wan sonde mamanten, wan oema di ben abi switifasi èn di nen Irène Lopez nanga a pikin boi foe en ben kon na a oso foe wi. A ben de wan foe den Jehovah Kotoigi. Mi ben arki san a ben abi foe taki èn mi ben agri di a ben aksi foe fisiti mi baka. Toe man ben kon fisiti mi. Mi ben memre toe sani foe a takimakandra foe wi — Paradijs nanga Gado Kownoekondre. Mi ben kibri den prakseri dati na ini mi ati, èn baka wan toe moen mi ben kon froestan taki wan dei mi ben sa moesoe poti mi libi akroederi den markitiki foe Gado efoe mi ben wani abi wan krin konsensi èn efoe mi wani feni troetroe kolokoe.
Na oema di ben libi nanga mi ben wani trow nanga mi na ini a bigin foe meki wi libi kon akroederi a Wortoe foe Gado. Ma dan a ben abi takroe demakandra nanga sma di ben spotoe Gado nanga den wet foe En. Di mi ben kon na oso wan neti na ini a lente, mi ben skreki srefisrefi. Wi oso ben leigi. Na oema di ben libi nanga mi ben gowe èn a ben tjari wi oemapikin di ben abi dri jari gowe toe. Mi ben tan wakti foeroe dei taki den ben sa drai kon baka — ma a ben de foe soso. Na presi taki mi ben gi Gado a fowtoe, mi ben begi en foe jepi mi.
Sjatoe na baka dati, mi ben teki a bijbel èn ben sidon na ondro mi figa bon èn ben bigin leisi. Foe taki en leti, mi ben swari den wortoe foe en. Ala di mi ben leisi ala sortoe boekoe di psychoanalyst nanga psycholoog ben skrifi, noiti mi ben miti so wan koni. A ben moesoe de so taki a boekoe disi ben skrifi nanga jepi foe Gado en santa jeje. Den leri foe Jesus èn a froestan di a ben froestan fa sma de, ben froewondroe mi. Den Psalm ben trowstoe mi èn a praktis koni foe den Odo ben froewondroe mi srefisrefi. Mi ben kon froestan heri esi taki ala di a studeri di wan sma e studeri a kriatoeroe de wan boen fasi foe meki wan sma kon sabi Gado, tokoe a kriatoeroe e sori soso „den franja foe den pasi foe en”. — Job 26:14.
Den Kotoigi ben gi mi so srefi den boekoe De waarheid die tot eeuwig leven leidt (A waarheid di e tjari joe go na têgo libi) nanga Een gelukkig gezinsleven opbouwen (Bow wan kolokoe osofamiri libi).a Den ben opo mi ai di mi ben leisi den. A Waarheid-boekoe ben jepi mi foe froestan foe san-ede libisma e ondrofeni pori na ala presi, orlokoe, moro nanga moro ogridoe di e doe nanga tranga, nanga a kefar foe kiri makandra nanga nucleair fetisani. Èn neleki fa a redi loktoe di mi ben si komoto na mi djari ben sori taki wan moi weer sa de a dei na baka, na so den sani disi di e feni presi e boeweisi taki Gado Kownoekondre de krosibei. Èn na Osofamiri libi-boekoe, mi ben winsi taki mi ben kan sori en na a oema di ben libi nanga mi èn taigi en taki wi ben kan de kolokoe te wi ben gebroiki den rai foe bijbel na ini wi libi. Ma a no ben man moro.
Go na fesi na jeje fasi
Mi ben wani sabi moro èn foe dati ede mi ben aksi Robert, wan Kotoigi, foe fisiti mi. A ben froewondroe en srefisrefi di mi ben taigi en taki mi ben wani dopoe, èn foe dati ede wi ben bigin wan bijbelstudie. Wantewante mi ben bigin froeteri tra sma den sani di mi ben leri, èn mi ben bigin prati den poeblikâsi di mi ben kisi na a Kownoekondre zaal.
Foe man wroko moni èn sorgoe gi misrefi, mi ben teki wan lès gi mesreman. Foe di mi sabi a boen di Gado Wortoe kan doe gi wan sma, meki mi ben teki ibri okasi foe preiki na informeel fasi gi mi kompe studenti èn gi den leriman. Wan neti mi ben miti Serge na ini wan gang. A ben abi wan toe tijdschrift na ini en anoe. „Mi si taki joe lobi leisi”, mi ben taigi en. „Ija, ma mi weri foe den disi.” „Joe wani wan sani di boen troetroe foe leisi?” mi ben aksi en. Wi ben abi wan kefalek moi takimakandra foe Gado Kownoekondre, èn baka dati a ben teki wan toe bijbel poeblikâsi. A wiki na baka, a ben kon na a Kownoekondre zaal nanga mi, èn wi ben bigin wan bijbelstudie.
Wan dei mi ben aksi Robert efoe mi ben kan preiki oso foe oso. A ben go na ini en krosi kasi èn ben feni wan paki gi mi. A sonde na baka, mi ben waka a fosi tron na ini a diniwroko nanga en. Te foe kaba, na tapoe 7 maart 1981, mi ben dopoe na poebliki leki simbôl foe a gi di mi ben gi misrefi abra na Jehovah Gado.
Mi kisi jepi di mi ben de na ini sari
Na a ten dati mi ben kon sabi pe Amandine nanga en mama ben libi na dorosei kondre. Ke, en mama — srefisrefi akroederi wet, den wet foe a kondre pe a ben libi — ben tapoe mi foe si mi oemapikin. Mi ben broko srefisrefi. A mama foe Amandine ben trow, èn mi ben sari moro di mi ben kisi wan papira akroederi wet, taki en masra ben teki mi oemapikin leki pikin — sondro taki mi ben agri nanga dati. Mi no ben abi no wan leti moro na tapoe mi pikin. Ala di mi ben proeberi foe doe sani nanga jepi foe a wet, mi no ben man kisi no wan reti foe fisiti en. A ben gersi leki mi ben tjari wan hebi foe 50 kilo na tapoe mi baka, so hebi a pen ben de.
Ma a Wortoe foe Jehovah ben jepi mi na difrenti fasi. Wan dei di mi ben de na ini hebi banawtoe, mi ben taki den wortoe na Odo 24:10 ibri tron baka: „Joe sori taki joe lasi-ati na tapoe a dei foe banawtoe? A krakti foe joe sa de pikinso nomo.” A vers disi ben jepi mi foe no lasi ala mi krakti. Na wan tra okasi baka di sani no ben waka boen di mi ben proeberi foe si mi oemapikin, mi ben go na ini a diniwroko èn ben graboe na anoe foe mi boekoetas hori so steifi leki mi man. Na ini den moeilek momenti disi mi ben man ondrofeni taki Psalm 126:6 troe, di e taki: „A sma di troetroe e go doro, srefi ala di a e krei, foe tjari wan saka di lai nanga siri, seiker sa kon na inisei nanga prisiri, èn a sa tjari bosoe.” Wan prenspari lès di mi ben leri na taki te joe abi serjoesoe tesi èn joe doe ala san joe man kaba foe loesoe den problema, dan joe moesoe libi den èn go doro nanga wan fasti bosroiti na ini a diniwroko foe Jehovah. Disi na a wan-enkri fasi foe tan abi prisiri.
Soekoe foe feni wan moro boen sani
Foe di mi lobi papa nanga mama ben si den kenki di mi ben tjari kon, meki den ben wani jepi mi foe go doro nanga a studie foe mi na a universiteit. Mi ben taigi den tangi, ma now mi ben abi wan tra marki. A waarheid ben fri mi foe libisma filosofia, dangra sani, nanga astrologie. Now mi ben abi troetroe mati di noiti ben o kiri makandra na ini orlokoe. Èn te foe kaba, mi ben feni a piki na tapoe den aksi foe mi foe san-ede so foeroe pina de na grontapoe. Foe sori mi tangi, mi ben wani dini Gado nanga ala mi krakti. Jesus ben gi ensrefi dorodoro na ini en diniwroko, èn mi ben wani waka na baka na eksempre foe en.
Na ini 1983 mi ben gowe libi mi mesreman bisnis foe tron wan foeroeten dinari. Leki piki na tapoe den begi foe mi, mi ben feni wan afoedei wroko na ini wan park, foe sorgoe gi misrefi. A ben de wan bigi prisiri foe fisiti a pionierskoro nanga Serge, a jonkoeman di mi ben preiki gi na a mesreman skoro! Na baka di mi ben wroko dri jari leki gewoon pionier, mi ben abi na angri foe doe moro srefi na ini a diniwroko foe Jehovah. Foe dati ede na ini 1986, mi ben poti leki wan spesroetoe pionier na ini a moi foto Provins di gersi wan skedrei, no fara foe Parijs. Nofo tron te mi ben kon na oso te neti, mi ben kindi na ini begi foe taigi Jehovah tangi gi a kefalek moi dei di mi ben abi foe taki foe en nanga tra sma. Foe taki en leti, den toe moro bigi sani di e gi mi prisiri na ini a libi, na foe taki nanga Gado èn foe taki foe Gado.
Wan tra sani di ben gi mi foeroe prisiri ben de di mi mama di ben abi 68 jari èn di ben libi na ini Cébazan, wan pikin dorpoe na a zuidsei foe Fransikondre, ben dopoe. Di mi mama ben bigin leisi bijbel, mi ben seni abonnement foe A Waktitoren nanga Ontwaakt! gi en. A ben de wan sma di ben e prakseri foe sani, èn heri esi a ben kon si a waarheid na ini den sani di a ben leisi.
Bethel — Wan kefalek boen paradijs na jejefasi
Di a Waktitoren Genootschap ben bosroiti foe saka a nomroe foe sma di de spesroetoe pionier, dan mi ben seni wan formulier gi a Bedinari Skoro èn gi Bethel, go na a bijkantoro foe Jehovah Kotoigi na ini Fransikondre. Mi ben wani taki Jehovah moesoe bosroiti fa mi kan dini en moro boen. Wan toe moen na baka, na ini december 1989, mi ben kisi wan kari foe go na Bethel na ini Louviers, a noordwest sei foe Fransikondre. Disi ben de wan toemoesi boen bosroiti, foe di a presi pe mi ben de ben meki taki mi ben man jepi mi brada nanga en wefi foe sorgoe gi mi papa nanga mama di den ben kon siki srefisrefi. Mi no ben o man doe disi efoe mi ben de na ini a zendingwroko doesoendoesoen kilometer farawe.
Mi mama ben kon fisiti mi difrenti leisi na Bethel. Srefi te a ben de wan òfer gi en foe libi farawe foe mi, tokoe a ben taigi mi foeroe tron: „Tan na Bethel mi boi. Mi breiti taki joe e dini Jehovah na a fasi disi.” A de wan sari taki mi papa nanga mama dede kaba. Mi e angri foe si den na ini wan grontapoe di kenki kon tron wan troetroe paradijs!
Mi e bribi troetroe taki efoe wan oso moesoe kisi a nen „Paradijs now”, dan dati na Bethel — na „Oso foe Gado” — bika a troetroe paradijs de spesroetoe na jejefasi, èn jejefasi de foeroe na Bethel. Wi abi na okasi foe kweki den froktoe foe a jeje (Galasiasma 5:22, 23). A boen njanjan na jejefasi di wi e kisi na a aladei takimakandra foe a deitekst nanga a famiri-studie foe A Waktitoren, e jepi mi foe tranga misrefi gi a Bethel diniwroko. Boiti dati, a abi di mi man abi demakandra nanga brada nanga sisa di abi jejefasi èn di e dini Jehovah foeroe jari getrow kaba, e meki Bethel de wan toemoesi boen presi pe mi kan gro na jejefasi. Ala di pikinmoro 17 jari kaba mi no de moro nanga mi oemapikin, mi feni foeroe fajafaja jongoewan na Bethel, di mi e si leki mi pikin, èn mi e prisiri foe di den e gro na jejefasi. Na ini den aiti jari di pasa, mi ben kisi seibi difrenti toewijzing. Ala di den kenki disi no ben makriki ala ten, tokoe a leri disi de boen na baka wan pisi ten.
Mi ben gwenti foe prani wan sortoe bonki di e meki wan hondro tron moro foeroe bonki. Na a srefi fasi, mi ondrofeni taki te joe e sai ogri, dan joe sa koti wan hondro tron moro ogri — èn no soso na ini wán kotiwroko. Ondrofeni na wan skoro pe den lès diri srefisrefi. Mi ben sa wani foe no go noiti na a skoro dati, ma na presi foe dati, mi ben sa wani kweki na ini den pasi foe Jehovah. A de wan bigi grani gi den jongoewan di kweki nanga jepi foe Kresten papa nanga mama! Foe troe, a moro boen foe sai sani di boen na ini a diniwroko foe Jehovah èn foe koti wan hondro tron moro vrede nanga moro satisfaksi. — Galasiasma 6:7, 8.
Di mi ben de wan pionier, son tron mi ben pasa a relisi boekoewenkri pe wi ben skrifi den wortoe foe sma di de teige ala tirimakti na tapoe a skotoe. Mi go na inisei srefi èn taki nanga na eiginari, foe a Gado di e libi èn foe a prakseri foe en. Ija, Gado e libi! Boiti dati, Jehovah a wan-enkri troe Gado, na wan getrow Papa di noiti e gowe libi den pikin foe en (Openbaring 15:4). Meki a de so taki foeroe ipi-ipi sma foe ala nâsi e feni a paradijs na jejefasi nownow — èn a Paradijs di sa kon boen baka na ini a ten di e kon — te den e dini èn e prèise a Gado di e libi, Jehovah!
[Foetoewortoe]
a Di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.
[Prenki na tapoe bladzijde 26]
Den wondroe sani na ini a kriatoeroe ben meki mi bosroiti na ini mi ati foe bribi na ini Gado (Na reti-anoesei) Na ini Bethel diniwroko now