Papa nanga mama di e prisiri!
1 Efoe joe na wan jongoesma di e libi na ini wan kresten oso, dan wan spesroetoe fasi de fa joe kan meki joe papa nanga mama kolokoe. Efoe joe e feti baka wan regtfardiki fasi foe libi, dan „joe papa nanga joe mama sa prisiri” (Odo 23:22-25). A no de foe taki, dati den papa nanga mama foe joe wani a moro boen sani gi joe. No wan-enkri sani kan plisi den moro leki foe si taki joe e meki waarheid tron wan pisi foe joe libi èn taki joe e gi joe libi abra na Jehovah.
2 Joe kan de tangitangi taki joe abi papa nanga mama na ini waarheid. Foe sensi joe geborte, den gi joe njanjan, weri krosi gi joe, èn den gi joe tanpresi èn so srefi toe den jepi joe foe kon betre na ini den pisi ten di joe ben siki. Moro prenspari srefi, den meki moeiti foe leri joe foe Jehovah nanga den regtfardiki pasi foe en; disi na a leri di kan gi joe a djaranti taki joe sa kisi têgo libi (Ef. 6:1-4). Fa joe kan sori taki joe e warderi disi?
3 Meki waarheid tron wan pisi foe joe libi: Joe papa nanga mama proeberi foe leri joe foe teki waarheid leki wan serjoesoe sani, foe go na fesi na jejefasi, èn foe tan waka skinskin nanga na organisâsi foe Jehovah. Joe kan sori taki joe e warderi disi, foe di joe e sori belangstelling gi na osofamiri studie sondro taki wan sma moesoe dwengi joe foe doe so. Sori taki joe wani foe fisiti den konmakandra, èn taki joe wani doe sani joesrefi foe de klariklari so taki na osofamiri kan de biten na den konmakandra. Sidon nanga joe papa nanga mama na den konmakandra, èn arki boen san den e taki foe di joe e loekoe makandra nanga den takiman na ini den poeblikâsi di den e studeri. Meki gebroiki foe na okasi foe abi wan prati na den konmakandra, foe di joe e gi komentaar. Sori taki joesrefi de wan studenti di wani studeri na a Theokrasia Diniwroko Skoro, foe di joe e teki den toewijzing di joe e kisi èn e doe ala san joe man foe hori den. Gi joesrefi na wan friwani fasi foe jepi doe wroko lontoe a Kownoekondre zaal, pe a ben sa de fanowdoe foe jepi. Te joe abi wan prati na den sortoe aktiviteit disi, dan dati sa jepi joe foe kan hori joe ati na tapoe san boen gi joe na jejefasi.
4 Poti marki foe go na fesi safrisafri: Soekoe foe abi wan prati di wani taki wan sani na ini a velddienst, ala di joe e sori a wani di joe wani de wan sma di doro den marki foe wan preikiman. Hori joesrefi na a alawiki bijbel-leisi pisi noso, moro betre srefi, joesrefi leisi a heri bijbel. Teki a bosroiti foe doro den marki di de fanowdoe foe gi joesrefi abra èn foe teki dopoe. Joe papa nanga mama kan jepi joe foe loekoe finifini sortoe leri-programa joe o teki na skoro, so taki joe hori na prakseri foe teki leri di de fanowdoe foe abi wan dorodoro prati na ini a diniwroko foe Jehovah. Poti ala joe prakseri na tapoe a kweki di joe e kweki wan fasi foe tjari joesrefi di sa meki taki tra sma sa rikomanderi joe gi spesroetoe grani soleki foe tron pionier noso foe doe Bethel diniwroko (Tori. 16:1, 2). Te joe e doro den marki di joe poti, dan dati kan jepi joe foe „loekoe san na den moro prenspari sani, so taki joe kan kon . . . foeroe nanga regtfardiki froktoe”.—Fil. 1:10, 11.
5 Te joe jongoe, dan dati na wan ten foe leri, foe ondrofeni sani, èn foe leri foe wroko nanga tra sma. A de wan ten pe joe kan njan boen foe a libi sondro ala den druk nanga den frantiwortoe di e kon te joe de wan bigisma. Salomo ben teki: „Prisiri, jonkoe man, na ini den jongoe jari foe joe, èn meki na ati foe joe doe joe boen na ini joe jongoe jari” (Preik. 11:9). Efoe joe e poti joe ati na tapoe a dini di joe e dini Jehovah na ini den jongoe jari foe joe, dan joe sa koti den blèsi di sa tan foe têgo.—1 Kron. 28:9.
6 Efoe joe „e feti na baka regtfardikifasi” na presi foe „den lostoe di e kon nanga a jongoe di wan sma jongoe”, dan joe sa froelekti joe papa nanga mama foe wan hebi lai foe broko-ede nanga pen foe na ati (2 Tim. 2:22). Joe sa gi joe eigi ati reide foe abi prisiri (Odo 12:25). Moro leki dati, joe sa meki joe Mekiman, Jehovah Gado, prisiri.—Odo 27:11.