Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w86 1/11 blz. 5-9
  • Oen papa nanga oen mama — Fa oen kan ’bow’ oen osofamiri?

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Oen papa nanga oen mama — Fa oen kan ’bow’ oen osofamiri?
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1986
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Poti ferstan sani na a fosi presi
  • Na tiki èn pir’ai e gi koni
  • A koni foe si sani e meki empathie kon
  • Meki sabi kon moro tranga
  • Leri joe pikin foe sensi pikin-nengreten
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Oen papa nanga mama, doro na ati foe oen pikin
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1982
  • Jepi joe pikin foe gro na ini a gi ensrefi na ini a dini foe Gado
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1985
  • Wroko meki joe osofamiri kisi kibri foe go na ini a njoen grontapoe foe Gado
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1992
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1986
w86 1/11 blz. 5-9

Oen papa nanga oen mama — Fa oen kan ’bow’ oen osofamiri?

„Koni sa bow wan osofamiri, èn koni foe si sani sa sori dati a sa meki kon stéfi.” — ODO 24:3.

1. San na wán prenspari kondisi foe wan tranga osofamiri kon?

NA WAN ondrosoekoe no so langa psa kaba moro leki 550 raiman tapoe na kontren foe osofamiriproblema ben kisi na aksi foe piki sortoe égifasi den ben feni moro foeroe ini osofamiri. Tapsé foe na lijst ben de: hori communicatie èn arki. Na skrifiman foe na studie, Dolores Curran ben tjari kon na krin foe san-ede: „A de na energie di na brandstof e gi foe lobi tra sma, foe gi sani, foe prati nanga trawan èn foe meki banti kon moro stéfi. Sondro foe wi arki troetroe èn foe gi wisrefi, wi no kan leri sabi makandra. Wi e tron wan osofamiri foe kamra-kompe di moro foeroe tapoe wan negatief fasi èn no tapoe wan positief fasi e opo doe tapoe den fanowdoe foe makandra.” Ija, opo-communicatie de na libiwatra foe wan tranga osofamiri.

2, 3. (a) Sortoe problema de foe si srefi na ini son kristen osofamiri? (b) Fa Odo 24:3 nanga 4 e meki wi si san de fanowdoe foe bow wan tranga osofamiri? (c) Sortoe aksi moe kisi wan piki?

2 Ma efoe fertrowfasi no de, dan den bakapisi kan de wan rampoe. Na aksi ben kon na wan foe den bigikantoro foe na Wachttoren Genootschap na Afrika foe eksempre foe san-ede son kristen jongoewan ben drai baka gi na bijbel moraal. „Na moro prenspari moeilekbeid ini a heri problema”, so na piki ben de, ben de „dati den mama nanga papa no ben man foe de boen arkiman èn no ben man foe redeneer nanga den pikin foe den. Boen foeroe papa nanga mama no abi troetroe nowan krosbé matifasi nanga den pikin foe den.” A no de foe taki dati a de soso wán pisi foe na problema — awinsi a de wan prenspari pisi. A gi jesi persooniek èn a gi foe joesrefi na ini a dini foe Gado foe na sé foe den jongoewan de net soleki fa a de na tra sma a moro prenspari sani (Romeini 14:12; 1 Timóteus 6:6). Loekoe ooktoe Odo 24:3, 4 pikinso. Drape tanapoe: „Koni sa bow wan osofamiri, èn na koni foe si sani sa sori taki a kan meki en kon stéfi. Èn nanga sabi den inisé kamra sa kon foeroe nanga ala sortoe diri èn switi sani foe waarde.”

3 Ma fa joe kan gebroiki koni, na koni foe si sani èn sabi foe doro na fanowdoe fertrowfasi, moro spesroetoe nanga pubers (tini di e gro kon bigi-sma)? Fa joe e meki dati communcatie skotoe no e opo poti? (Teki gersi nanga Odo 14:1, 12.) Morofoeroe, fa joe kan meki dati joe osofamiri de stanfaste ini a troe anbegi? Someni ten nangi prakseri ai aksi foe joe, dati kande joe e aksi joesrefi pe joe moe bigin. Na fosi égifasi, koni, kan jepi joe foe poti den sani di joe wani na a fosi presi.

Poti ferstan sani na a fosi presi

4. Sortoe sani moe kon tapoe na fosi presi na ini wan kristen osofamiri?

4 „Na frede foe Jehovah na a bigin foe koni”, na psaimsingiman ben skrifi (Psalm 111:10). Joe égi gesontoe frede foe no meki Jehovah atibron, makandra nanga na poti na tapoe na fosi presi foe en anbegi, de toemsi prenspari. Wan mama ben tjari kon na krin fa en nanga en man ben kweki nanga boen winimarki den toe manpikin foe den leki dienstknegti foe Jehovah: „Wi ben foeroe wi libi nanga na waarheid — wi ben go na ala congres, ben sreka wisrefi tapoe den komakandra èn ben go na den èn ben meki na velddienst de wan geregeld pisi foe wi libi.” A man foe en ben taki moro fara: „Na waarheid de no wan pisi foe wi libi, a de wi libi. A de a mama foe a tori pe ala sani e drai lontoe en.” Joe e poti na anbegi foe Jehovah leki a moro hé sani di e kon a fesi na joe oso?

5. Foe san-ede balansifasi de fanowdoe gi kristen papa nanga mama?

5 Te osofamiri e teki prati na a velddienst, dan joe sa kon moro krosbé na makandra, ma tokoe den aparti fanowdoe foe pikin e aksi wan investering foe privé ten èn emotionele energie. Èn foe dat’ede meki balansfasi de fanowdoe foe bepaal omeni ten joe kan gebroiki gi na prékiwroko ofoe gi wroko ini a gemeente sondro foe misi den jeje, emotioneel nanga skin sorgoe foe ’den wan di de foe joe’. Joe moe „leri fosi foe sori ini joe égi osofamiri a gi di joe e gj joesrefi ini a dini foe Gado” (1 Timóteus 5:4, 8). Foe jepi spesroetoe papa foe feni na balans fasi a mindri osofamiri ferplekti èn wroko ini na diniwroko, meki Na Wachttoren foe 1 december 1959 ben gi nanga krakti na rai: „Sorgoe dati wan joisti prensparifasi e gi a den belang foe a oso. Jehovah Gado seker no e ferwakti foe wan man dati a gi ala en ten a gemeente wroko — soleki a jepi foe brada nanga sisa èn tra sma foe kisi ferloesoe — èn tokoe no e sorgoe foe a ferloesoe foe en égi osofamiri. Oema nanga pikin de na moro prenspari frantwortoe foe wan trowman.”

6. Sortoe kefar papa nanga mama moe tan farawe foe en, èn fa den kan doe disi?

6 Te joe e doe na frantwortoe disi, dan a no wani taki noodzakelijkerwijs taki joe psa foeroe joeroe nanga joe pikin, ma ai aksi dati joe gebroiki na ten dati dorodoro. Ma a wan sari sani foe si dati son papa nanga mama ben meki a sorgoe gi gemeente afersi, wan moi grontapoe wroko, ofoe goedoe na skinfasi teki den abra someni dati srefi te den de nanga den pikin makandra, den prakseri ben de na wan tra presi. Sontron wan osofamiri rampoe e tjari kon pas na den ferstan na fanowdoe foe go loekoe njoen baka den sani di ben poti tapoe a fosi presi. „Na koni foe tapsé de . . . redelek, klari foe gi jesi” (Jakobus 3:17). A sortoe foe hemel koni disi sa jepi joe foe prati joe ten leki fa a fiti èn foe prati na de di joe wani de na ini ala sani nanga joe emotie, sodati joe kan gi jesi na ala den komando foe Jehovah.

Na tiki èn pir’ai e gi koni

7. Fa Odo 29:15 kan gebroiki na tapoe wan boen fasi?

7 Te joe e hori krakti èn krin na joisti gronprakseri ini ala switi fasi, dan disi e ferteri joe pikin dati joe e broko ede nanga den. Gi pasi dati den doe san den wani e meki jongoewan kon de onzeker èn e kisi takroe ogri firi. „Na tiki èn pir’ai den dati e gi koni” (Odo 29:15; 22:15). Foe kan de doeltreffend, dan „na tiki èn pir’ai” moe go makandra nanga lobi. Tranga leri di e gi na tapoe wan onredelek fasi ofoe ini wan atibron fasi, kan broko a jeje foe wan pikin. „Oen tata oen no tergi den pikin foe oenoe, sodati den no las’ati” (Kolosse 3:22). Strafoe di fiti de ooktoe wan pisi foe na „tiki” foe tranga leri, ma efoe joe e poti onredelek eis, e soekoe toemsi foeroe fowtoe èn e lagi na pikin, dan dati de wan fowtoe gebroiki foe na „tiki” disi èn a kan pori na fertrow foe na pikin ini ensrefi èn ini joe. A pikin kan „las’ati”.

8. Tjari kon na krin foe san-ede „pir’ai” wani taki moro leki strafoe.

8 Ma „tiki nanga pir’ai” ala toe de fanowdoe. Pir’ai e aksi moro leki strafoe, a e aksi ooktoe dati den troe tori e tjari kon so a krin dati wan trawan e kisi na overtoigi foe en.a Na Hebrew wortoe gi „pirai” den e vertaal ooktoe nanga ’tegen bewijsi’ (Psalm 38:14) Pir’ai wani taki soboen te joe loekoe en boen, de klari èn man foe tjari troe tori kon a krin na sowan fasi dati a pikin kan begrijp den rede foe a fasi fa joe ben doe. Den boekoe foe na Genootschap abi materiaal, di skrifi foe wan pisi na a fosi presi gi jongoewan, di kan jepi joe foe gi joe pikin boen rede foe san-ede wan bepaalde fasi foe doe de fowtoe. Joe e gebroiki disi dorodoro?

A koni foe si sani e meki empathie kon

9. San na a koni foe si sani, èn foe san-ede a de prenspari?

9 A koni foe si sani de ooktoe wan prenspari koni foe communicatie. Na fosi Hebrew wortoe komoto foe na gronwortoe di wani taki „meki wan difrenti a mindri”, „si sani”. Na koni disi foe si sani e go moro dipi leki san de foe si so èn foe dat’ede de leki a ferstan foe sani, empathie nanga sar’ati. — 1 Petrus 3:8.

10. Fa féjantifasi ben poeroe a pasi foe wan krosbé ondrosoekoe ini wan tori di a ben sori taki a ben de krin ini a ten foe bijbel?

10 Wan bijbel eksempre di e sori a waarde foe a koni foe si sani, tanapoe na ini Jozua 22:9-34. Den lo foe Ruben nanga Gad èn na afoe lo foe Manasse, di ben kisi gron na oostsé foe na Jordaan leki famiri goedoe, ben bow wan kefarlek bigi altari tapoe a gron foe den. Den tra lo, di ben si disi leki a fadon komoto foe bribi, ben sreka densrefi foe go strafoe wan sani di ben gersi wan espresi pasa foe a wet foe Gado (Leviticus 17:8, 9). Ma bifo den go so fara foe doe wan sani, den ben seni wan boskopoeman go taki nanga den toe nanga afoe lo (Odo 13:10). Na takmakandra ben tjari kon a krin dati na altari no ben bow foe tjari srakti-ofrandi na tapoe, ma „moro foeroe foe wan frede broko-ede”. Foedi na liba jordaan ben prati den foe den tra lo, meki den toe nanga afoe lo ben broko-ede srefsrefi foe na mogelekheid dati den bakapikin foe den di ben sa kon ben sa koti poeroe foe na anbegi foe Jehovah. Na altari ben sa dini leki wan memre gi den alaten, „wan kotoigi”, dati den ooktoe ben de a pipel foe Gado. Fa na ferklari disi ben tjari wan kenki kon! Wan tra leti ben kon tapoe san ben gersi wan bigi sondoe. Foedi den tra lo ’no ben kisi atibron esesi’, meki den ben man foe kisi wan joisti loekoe tapoe na situatie, èn disi ben tjari a ferstan kon foe makandra. — Odo 14:29.

11. Fa wán papa ben sori a koni foe si sani?

11 Te wan problema sori ensrefi na joe pikin, joe e proeberi dan foe sori a koni foe si sani? Wan foe den manpikin foe wan kristen trowpaar foe eksempre ben bigin foe meki foeroe babari komoto foe skoro kon na oso. „A ben wégri foe taki foe san-ede a ben de so nanga atibron”, na papa ben tjari kon na krin. „Mi ben prakseri fosi dati a ben meki gewoon oproeroe, ma ne mi si dati a ben kon tiri srefsrefi efoe mi ben aksi en foe skoro. Now, wi ben abi wan boen langa takmakandra èn ne mi kon a baka dati den boi a skoro ben e drégi en foedi a ben pikin foe a jari foe en. Baka di mi ben meki a firi korostoe foedi mi ferteri en dati mi ben ferstan o moeilek a ben de gi en foe den behandel en so, dan mi ben gi en wantoe praktis rai foe kakafoetoe gi na situatie.” Heri esi a fasi foe a boi ben kon de trafasi.

12. Foe san-ede den tinijari de moeilek gi a moro bigi pisi foe jongoewan, èn san de fanowdoe foe a sé foe den papa nanga mama?

12 Joe ben sa sori nasrefi pasensi nanga joe pikin? Den sortoe afersi leki skoro, fa den tan a dorosé, sekslostoe nanga populariteit kan wroko tranga na tapoe jongoewan, spesroetoe tini. „Foe ala ten foe a gro foe wan libisma na puberteit de a moro moeilek wan”, na tijdschrift Adolescence ben ferklari. „Na puber, nanga foeroe fowtoe di ai soekoe na ensrefi èn sondro ondrofeni, e firi dati den e misi wan sani ini wan grontapoe foe stré nanga sondro firi. Na presi foe man foe teki a lagi di sma e lagi trawan èn dati sani no e waka boen, den e opo doe sani nanga wan tranga firi foe ogri’ati nanga frede.” Den sortoe firi disi kan abi krakti tapoe a waka nanga libi foe wan pikin. (Teki gersi Prékiman 7:7a.) Soso foe kweki wan krosbé communicatie nanga joe pikin, joe sa ferstan san na a troetroe problema èn man foe si san de na moro boen fasi foe jepi.

13. (a) San na wantoe skotoe foe abi communicatie? (b) Foe san-ede papa nanga mama moe poti Odo 20:5 nanga pasensi ini den libi? Gi wan eksempre foe dati.

13 Foeroe jongoewan abi moeiti foe ferteri nanga wortoe san den frede foe den de. Efoe joe pikin bigin foe tjari en ati kon na doro, sorgoe foe no gi srapoe commentaar sondro foe prakseri, soleki ’dat na ala sani? Mi ben prakseri dati wan moro prenspari sani ben de.’ ’Na moeilekheid nanga joe de . . .’ ’Fa joe ben kan doe disi nanga mi?’ ’Ma san joe e ferwakti dan? Joe de te joe loekoe en boen soso wan pikin ete’ (Odo 12:18). Sontron joe abi foe diki moro dipi na wan jongoewan spesroetoe efoe a abi wan problema te ai firi sani esesi. „Na man [ofoe na oema] foe a koni foe si sani” nanga horidoro sa proeberi foe tjari den sortoe firi dati kon na tapsé (Odo 20:5). Wan kristen trowpaar ben taki dati a oemapikin foe en ben bigin libi activiteit foe na osofamiri. A papa nanga mama ben bigin aksi en ma foe soso. Den ben tan horidoro. „Te foe kaba mi go sidon wan dé na en tapoe bedi, poti mi anoe lontoe en neki èn aksi ete wantron san ben de na problema”, a mami e ferteri. „Nanga watra-ai a ben ferteri mi dati a abi na firi dati wi nanga trawan gewoon no lobi na kompani foe en, èn foe datmeki a ben tan someni leki a kan foe a birti foe wi. Na fosi firi foe mi ben de foe taki: ’Dati de wan sani foe lafoe’, ma mi hori en na inisé èn arki soso nomo aladi a ben tjari en ati kon a doro.” Na papa nanga mama ben gi en na djaranti dati den ben lobi en srefsrefi èn foe sensi a ten dati ben sorgoe dati a ben firi ensrefi leki a de wan pisi foe na osofamiri. A ben wini a problema èn e gi now nanga prisiri wan bigi pisi foe na ten foe en na a préki foe na boen njoensoe.

14. Foe san-ede a no nofo foe abi wan osofamiri di abi wan tranga emtioneel banti nanga makandra?

14 Bow wan tranga osofamiri de wan prenspari sani, èn srefi son grontapoe osofamiri ben man foe doro a marki dati. Ma a de wan heri tra sani foe bow wan osofamiri nanga jejefasi di e tan krosbé foe Jehovah èn na ini wanfasi e meki a wortoe foe en tjari den. Foe kan doe disi, moro de fanowdoe leki foe abi tranga emotioneel banti nanga joe pikin.

Meki sabi kon moro tranga

15. Sortoe sabi de moro prenspari, èn foe san-ede?

15 „Nanga sabi den inisé kamra sa kon foeroe nanga ala sortoe diri èn switisani foe waarde” (Odo 24:4). Den diri sani disi foe waarde no de goedoe na skinfasi, ma de jeje sekerfasi, lobi di e offer ensrefi, na frede foe Gado, èn bribi di abi en fundamenti tapoe na sabi foe Gado. Nanga disi wan osofamirlibi e kon di foeroe nanga jeje sani (Odo 2:5; 15:16, 17; 1 Petrus 1:7). Na sabi disi sa gi pikin na inisé krakti foe kakafoetoe gi den taktik èn srefi den fini taktik foe Satan, bika ini Odo 24:5 tanapoe: „A sma di de koni ini tranga, de wan tranga man na skinfasi èn wan man foe sabi e meki krakti kon moro tranga.” Ma joe moe spikri na sabi dati go ini den ati foe den. — Deuteronomium 6:6, 7; 1 Johannes 2:14.

16. (a) San de prenspari efoe joe wani sabi foe Gado pasa go doro na a ati foe joe pikin? (b) San de fanowdoe efoe pikin wani abi troetroe wini foe osofamiri studie?

16 Wan foe den moro boen jepi foe spikri go ini joe pikin na wortoe foe Gado, de wan geregelde osofamiri studie di e gi den dek’ati foe meki na waarheid tron wan pisi foe den. „Na osofamiri studie e sorgoe foe na joisti stemming, sodati na jeje foe joe pikin e opo ensrefi foe leri”, wan papa foe fo pikin di si winimarki e tjari kon a krin. A taki morofara: „Te joe o sori pikin tapoe den fowtoe dan a no de foe taki dati joe e taki gi ’feanti jesi’. Ma efoe joe kan taki foe materiaal tapoe wan ten dati féjantifasi no de, soleki na ten foe osofamiristudie, dan moro kans de dati den punt di joe wani meki kon a krin gi den, sa pasa go doro na ini den ati.” Ma efoe den pikin wani njan boen troetroe foe en, dan joe moe waka na baka na apostel Paulus, di ben skrifi: „Mi e angri foe si oenoe foe kan prati presenti nanga oenoe oenoe èn foe meki oenoe kon de stanfaste nanga dati” (Romeini 1:11). Sma e warderi wan presenti ofoe kado spesroetoe, te a de wan sani di na sma di e kisi en kan gebroiki èn di de troetroe wan sani di abi waarde gi en. Soboen teki poeroe na ini na materiaal sani di abi punt di e abi foe doe nanga a libi foe na pikin.

17. (a) San kan meki dati wan osofamiri studie de interessant èn wan sani pe joe kan leri wan sani na ini? (b) Joe abi tra rai ete?

17 Papa nanga mama moesoe loekoe boen toe dati ala sma na ini a osofamiri sabi oten precies na studie e hori èn sortoe stof sa behandel. Son sma e meki gebroiki foe sani di joe kan si soleki karta nanga schema foe meki a stof kon a libi. Tra papa nanga mama e sorgoe foe wan natneki fesi èn baka a studie. Baka a studie den e taki kande foe den problema foe den dé ofoe foe na wiki. (Loekoe na vaki di druk foe kisi wantoe moro rai.) Hori moro foeroe na bijbelstudie disi geregeld! Foeroe papa nanga mama moe doe foeroe moeiti foe kisi njanjan nanga wan oso gi den pikin foe tan; ma a de moro prenspari ete foe sorgoe ini „na merki di no falsi èn di de foe na wortoe, sodati [den pikin foe wi] sa gro foe kisi ferloesoe nanga jepi foe dati”. — 1 Petrus 2:2; Johannes 17:3.

18. San sa jepi foe „bow” joe osofamiri?

18 A e aksi bekwaamfasi èn ten foe bow wan osofamiri di tranga na jejefasi. Teki na faste bosroiti foe meki den koni foe communicatie gro, di de fanowdoe foe hori wan tranga emotioneel banti nanga joe pikin. No meki noti tapoe joe foe teki na fanowdoe ten foe tranga joe osofamiri nanga jepi foe koni, na koni foe si sani èn nanga sabi. Begi gi joe pikin makandra nanga den, ini na sabi dati soso Jehovah sa meki den meiti foe joe foe bow den waka boen. — Psalm 127:1.

[Foetoewortoe]

a Leki fa The Hebrew and English Lexicon, foe na anoe foe John Parkhurst e taki, dan a wortoe foe pir’ai komoto foe wan werkwortoe di wani taki ’sori wan sani krinkrin, tjari wan sani kon a krin nanga jepi foe troe tori, demonstreer en, sori en nanga jepi foe reden ofoe bewijsi di de so foe si’. Old Testament Word Studies, foe na anoe foe William Wilson, e taki foe asrefi werkwortoe: „bewijsi”.

Joe kan memre disi ete?

◻ Fa wan osofamiri e kon tranga nanga jepi foe koni èn san kan jepi pikin foe kweki koni?

◻ Foe san-ede a koni foe si sani e jepi foe meki boen communicatie ini na osofamiri kon?

◻ Foe san ede sabi foe Gado de prenspari?

◻ Fa wan sma kan meki na osofamiri studie de interessant èn pe joe kan leri wan sani na ini?

[Faki na tapoe bladzijde 5]

WAN BOEN OSOFAMIRI STUDIE

Fa joe moe hori wan studie?

Hori na sfeer ontspannen ma nanga respeki. Sorgoe dati sani no go leki wan masjien èn tapoe wan formeel fasi. Aksi tra aksi èn gebroiki eksempre foe poesoe a denki èn foe meki ala sma firi taki a de ini a studie. Meki a stof efoe a de fanowdoe kon de eenvoudig. No gebroiki a ten foe studie foe pir’ai gi pikin. Fanowdoe pir’ai kande kan gi na ondro fo ai.

San joe moesoe studeri?

Loekoe san de a fanowdoe foe a osofamiri. Fiti isrefi na den omstandigheden. Kande a kan de a sreka foe na ala wiki-les ini Na Wachttoren. Kande aparti afersi moe taki foe den, soleki problema pe jongoewan abi foe doe nanga den na skoro, meki foe mofo, activiteit di no de na tapoe na lesrooster, sport nanga hoeroedoefiri. Gebroiki artikel ofoe boekoe di e behandel den tori disi. Joe ben kan prati a ten foe studie, dati difrenti tori kan behandel.

Oten èn olanga na studie moe hori?

Na edeman foe na osofamiri kan bepaal dati baka te den taki foe na aladé programma foe osofamirman, èn foehori den beperking foe den a prakseri. Hori na libimarki nanga concentratie vermogen foe den pikin na ini prakseri. Kande a boen foe hori sjatoe pisten foe studie wantoe tron ini wan wiki efoe den pikin de pikinnengre. Son sma ben hori den sortoe studie disi let na a tafra baka te den kaba njan. A prenspari sani no de olanga ma na kwaliteit foe na ten di oen de makandra.

Fa joe kan loekoe a tapoe dati joe doro na ati foe na pikin?

Gi pikin dekati foe gi piki na ini égi wortoe. Gebroiki na tapoe wan tactvolfasi standpunt aksi foe si fa a pikin e denki troetroe foe afersi. Joe ben kan aksi: Fa den pikin na skoro e denki foe disi? Joe e feni dati disi na wan sani di joe e agri nanga en? ofoe: „Fa joe ben kan leg wan pikin foe joe klas uit foe san-ede wi no e doe hoeroedoe? Joe denki dati disi de troetroe foe na boen foe joe? Foe san-ede?” Loekoe boen dati joe no atibron tapoe piki di e gi tapoe standpunt aksi, sodati a pikin sa firi ensrefi fri foe taki a wan eerlek fasi. Teki na ten dati ibriwan foe den taki san de na tapoe den ati, èn loekoe boen dati ai ferstan boen den prenspari punt.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma