Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w82 1/2 blz. 33-38
  • Oen papa nanga mama, doro na ati foe oen pikin

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Oen papa nanga mama, doro na ati foe oen pikin
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1982
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • TJARI RAI FOE NA ATI KON NA TAPOESÉ
  • GI LERI NA A ATI
  • TRANGA LERI E KRIN NA ATI
  • LERI NA PIKIN FOE BOW WAN MATIFASI NANGA GADO
  • JEPI DI E GO PASA NA SANI DI DE NORMAAL DE FANOWDOE
  • Jepi joe pikin foe gro na ini a gi ensrefi na ini a dini foe Gado
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1985
  • Leri joe pikin foe sensi pikin-nengreten
    A sroto gi wan kolokoe osofamiri
  • Papa nanga mama, kibri a warti gudu di unu kisi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2005
  • Yepi yu pikin te wan lobiwan fu en dede
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2008
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1982
w82 1/2 blz. 33-38

Oen papa nanga mama, doro na ati foe oen pikin

„Mi manpikin, efoe joe ati kon koni, dan mi ati sa prisiri, ja, di foe mi.” — Odo 23:15.

1, 2. (a) San de na winsi foe kristen papa nanga mama, ma fa wan papa ben firi ensrefi? (b) San joe moe doro ini a kweki foe pikin èn foe san-ede?

KRISTELEK papa nanga mama no wani noti moro leki foe kibri den pikin foe den foe pori moreel trapoe. Efoe joe abi pikin, dan joe e firi na broko-ede nanga frede di ben kon na fesi foe na sé foe wan kristen papa nanga fo pikin ini tini jari. A ben skrifi: „Den prekti nanga gwenti di wi jongoe wan abi foe doe nanga en e kon dé foe dé moro ogri, èn son tron a de moeilek foe kaka foetoe gi ibri njoen fasi foe na sé foe na grontapoe. Na begi foe wi alaten de, dati mi sa kan jepi den. Mi lobi den sote.”

2 Ma fa a doe kon dan dati wan di ben tjari go alaten go na kerki konmakandra èn di kisi leri ini den bijbel prekti nanga gwenti, sontron tog e kon ini hoeroedoe? Aladi wan sabi foe sani nanga joe froestan de prenspari, tog na ati e pré wan toemsi pronspari rol, spesroetoe tapoe na tori foe den boen gwenti nanga prekti. San wan papa ofoe mama kan doe foe doro na a ati foe wan pikin, sodati a kan „kon koni”? — Odo 4:23; 23:15.

TJARI RAI FOE NA ATI KON NA TAPOESÉ

3. San Odo 20:5 wani taki èn sortoe libifasi disi e aksi foe na sé foe de papa nanga mama?

3 Bifosi joe kan doro na a ati, dan joe moe proberi foe kon sabi san de na ini. „Rai (na troetroe marki di wan sma abi na prakseri ofoe dipi firi) ini na ati foe wan man de leki dipi watra, ma a man di man si boen nanga ogri, sa tjari en kon na tapoesé” (Odo 20:5). Den troetroe firi ini a ati foe wan pikin de leki watra tapoe na gron foe wan dipi fonten. Ini den ten foe a bijbel dan son watra-fonten ben de so wan 30 meter dipi, sodati wan sma ben moe saka wan trapoe foe „tjari den watra kon na tapoesé”. A ben de wan heri wroko! Na a srefi fasi a kan de moeilek foe tjari den firi foe joe égi pikin „kon na tapoesé”. Foe disi na firi gi tra sma nanga wan srapoe si foe boen nanga ogri de fanowdoe. Kande joe sa moe meki wan boen gebroiki foe aksi èn moe abi pasensi, ja, son tron joe sa moe de klari foe taki joeroe langa nanga na pikin, bifosi en troetroe firi sa kon na tapoe. Foedi joe e memre joe pikin dati joe ben psa na srefi ten èn dati joe de ooktoe onvolmaakti, èn foedi joe e meki okasi foe de wawan tron nanga joe pikin wawan, joe sa meki en moro makriki gi en foe taki. — Job 33:5-7.

4. Akroederi Odo 12:18, dan sortoe wortoe kan doe ogri ini na takimakandra?

4 Tokoe ete wan wortoe „di joe no prakseri fosi” ofoe taki kan abi wan pori krakti. Son sma e taki sondro foe prakseri a fesi, „leki den soetoe foe wan fet-owroe”. Den wortoe foe den e gi pen èn e tjari prati kon. Soboen, doe moeiti foe de „tiri foe froestan” èn foe arki troetroe. Kande joe kan memre ete, dati wan sma „taki joe poti a wan sé” ofoe ben meki spotoe nanga joe firi. Kande a ben taki: ’Joe ben moe sabi moro boen!’ Joe ben loekoe nanga lostoe foe ferteri na sma wan sani ini froetrow? — Odo 12:18; 17:27.

5. (a) Sortoe leri wan tini abi fanowdoe? (b) Na moro bigi pisi foe papa nanga mama e gi na leri disi?

5 Te wan pikin bigin foe doro na libiten foe tini, dan den seks lostoe foe en e kon moro tranga. Na pikin di e gro kon abi fanowdoe foe taki nanga wan sma di kan bodoi san e psa nanga en skin èn di kan piki wan lijst di gersi a no kan kon na wan kaba foe toemsi fini persoonlek aksi. Ete wan ondrosoekoe e tjari kon na krin ondro 1400 papa nanga mama foe pikin di e gro kon dati 92 procent noiti ben taki nanga den pikin fa den moe tjari densrefi na seks sé. Leki wan bakapisi foe na background foe den papa nanga mama, den gwenti foe na kondre ofoe na bribi dati so wan takimakandra no de fanowdoe, meki dati srefi kristen papa nanga mama e hori densrefi a baka foe sori so wan sorgoe di e si boen nanga ogri. O prenspari den sortoe takimakandra dati de?

6, 7. O prenspari a de dati papa nanga mama taki nanga den pikin foe den fa den moe tjari densrefi a seks sé?

6 We, baka di wan kristelek owroeman ben aksi wantoe kristelek osofamiri wantoe sani, a ben feni disi: „A de wan moi sani foe si wan bepaald patron. Gi papa nanga mama di ben bigin biten kaba foe taki foe seks èn di ben doe moeiti foe hori wan boen takimakandra nanga den pikin foe den, den bakapisi ben boen. Gi den sma, di foe sortoe réde toe, no ben doe wan sani biten, den bakapisi ben de takroe.”

7 Den sortoe takimakandra disi e tjari foeroe winimarki kon. Ini na fosi presi den kan kibri a froestan foe a pikin foe den fowtoe èn fisti bodoi di a de kisi foe jere bakaten. Ini na di foe toe presi den kan kisi respeki èn bow froetrow ini den èn poti wan gemeenschappelek fundamenti foe wan boen takimakandra di sa tan go doro te ini den puberteit jari. Èn ini na di foe dri presi den kan meki a de moro makriki gi joe pikin foe taki foe den moro intiem afersi nanga joe. Ma ete foeroe papa nanga mama e aksi densrefi fa den moe doe foe taki foe na tori disi di sma e firi pikinso sjen.

GI LERI NA A ATI

8. O biten den takimakandra foe seks moe bigin?

8 Wi no kan poti krakti nofo a tapoe o warti a de foe bigin nanga a leri foe na pikin te a de jongoe ete. Srefi wantoe oemapikin foe tin nanga erfoe jari kisi bere. Son ondrosoekoe e poti krakti a tapoe dati papa èn mama moe sorgoe dati takimakandra foe seks moe bigin finifini bifo na pikin doro siksi jari. Noso so wan takimakandra no e kon noiti moro kande. Foeroe tron a de nofo foe piki den aksi di wan jongoe pikin abi ini disi gewoon opregti èn sondro sjen. Wan tini abi leri fanowdoe foe a fasi fa a dwengi den lostoe disi. Te na leri wani doro na a ati, dan a moe kon abra leki switifasi èn no leki wan fowtoe.

9. Nanga san wan papa nanga mama moe proberi foe foeroe na ati foe wan pikin èn foe san-ede?

9 Jezus ben taki: „Wan boen sma e tjari kon na doro foe na goedoe boen foe en ati na boen.” (Luk. 6:45). Soboen, joe wani doro na a ati foe joe pikin, dan joe moe foeroe na jongoe ati nanga diri sani — sani pe wan man ofoe oema sa doe wan sani nanga en firi, èn di na pikin sa waarderi hé. Foe san-ede? Sodati „boen sani” sa komoto foe na ati. — Matt. 12:34, 35.

10, 11. San wi kan leri foe den eksempre ini na boekoe Odo foe na fasi fa wi kan doro na a ati foe wi pikin te wi e taki foe seksuele moraliteit?

10 Na leri di na boekoe Odo e gi foe na tori disi, de wan boen eksempre gi papa nanga mama. A de taki sondro foe kibri wan sani nanga warti fasi foe fa foe tjari joesrefi na seks sè. Loekoe fa na wan balans fasi na tori disi e taki ini kapitel 5. Na leriman ofoe papa èn mama e taki tapoe wan troetroe fasi foe den prisiri foe hoeroedoe. Te wan hoeroe-oema e proberi foe kori wan man, dan a gersi leki en tongo e „droipi foe oni”. O, ma na bakapisi de leki a „bita foe alsem” èn „srapoe leki wan owroe di e koti na ala toe sé”! (vers 3, 4) Moro fara na leriman foe a bijbel e naki wan swaki tité, foedi a de sori na jongoewan fa a kan lasi en „warti fasi” nanga so wan libi fasi (vers 9). Tokoe a de so dati a no de wan ’ala seks na sondoe’. Fa a de sori wan moi prenki foe seks demakandra inisé foe a trowlibi. — Vers 15-19.

11 Na papa ofoe mama no e kragi ofoe feni fowtoe na a jongoeman. Ini Odo kapitel 7 a de ferteri den ondrofeni foe tra sma èn a de gebroiki wortoe sondro foe draidrai (Odo 7:6, 7, 13, 17, 18). A leriman e gebroiki troetroe eksempre — wan man nanga tranga lostoe di wan hoeroe-oema e kori, e agersi nanga wan mankaw, di den e tjari go srakti, „te leki wen péri priti en lefre opo” (Odo 7:22, 23). Fa wan jongoe sma ben sa kan frigiti oiti so wan agersitori! Te so wan warskow eksempre kibri poti ini a ati, dan a sa jepi na jongoe sma foe kakafoetoe gi kori. Na papa ofoe mama no ben taki wawan dati hoeroedoe de fowtoe, ma a ben ferteri toe foe san-ede, aladi a ben bodoi san den bakapisi foe en de èn a ben sori o makriki wan jongoe sma ben kan go na ini disi.

12, 13 (a) San de wantoe okasi di wan papa ofoe mama kan taki nanga en pikin fa a moe tjari ensrefi na seks sé? (b) Joe feni tra boen okasi? (c) Efoe wan pikin wani libi wan moreel soifri libi, a de nofo foe foeroe en ati wawan nanga boen leri?

12 Foeroe kristen papa nanga mama ben abi den srefi takimakandra disi. Na foeroe okasi den ben abi den te na tori ben kan behandel na wan natuurlek, informeel fasi. Son wan foe den okasi disi ben kon ini na ten foe wan langa koiri, te wan takimakandra de foe wan sani di psa, di e sori na waarde foe wan joisti moraal, baka te den ben loekoe so wan tori tapoe gemeentekonmakandra ofoe te a ben tjari kon na fesi ini takimakandra foe den égi osofamiri. Foeroe foe den meki na boekoe MEKI JOE JONGOE JARI WAKA BOEN jepi den. So wan takimakandra no ben de alaten makriki, ma den papa nanga mama ben meki troetroe lobi gi na pikin troesoe den. Wan mama foe wan oemapikin foe 15 jari ben taki: „Mi ben dwengi misrefi foe taki foe a tori disi te leki mi no ben firi misrefi so ferferi moro, èn na pikin toe”. No meki joe pikin pina na ati toemsi foe na mankeri foe „boen leri” ede tapoe na toemsi safoe kontren disi. — Odo 4:2.

13 Ma, srefi nanga ala boen leri di wan sma kan foeroe na ati foe wan pikin, tokoe foe sondoe fasi ede, lawfasi abi en roetoe dipi drape. — Ps. 51:5.

TRANGA LERI E KRIN NA ATI

14. San na tranga leri èn foe san-ede a de prenspari?

14 San kan poeroe lawfasi foe na ati foe wan jongoe sma? Nanga na „tiki foe tranga leri”, leki fa Odo 22:15 taki. Tranga leri de wan kweki di e poti joe na a fasi ofoe di e kenki joe. A de sori tapoe faste bosroiti nanga froestan; soboen nanga den sortoe leri disi, joe no moe stek ofoe „tergi” wan pikin nanga skotoe di joe e poti ma di no de reti (Ef. 6:4). Te joe pikin e bigin kisi belangstelling gi na tra sekse, dan trange leri de toemsi fanowdoe. Te pasi sa gi na wan paartje di lobi makandra foe de nanga makandra, aladi na boi nanga na oemapikin de jongoe ete, dan wan sma e aksi foe moeilijkheid.

15. (a) Sortoe situwasi e gi foeroe papa nanga mama broko-ede? (b) San den brada foe a Sulamiet meisje ben doe, di a ben wani de en wawan nanga en fréri?

15 Ma foeroe papa nanga mama e aksi: ’Ma san joe kan doe te den wani de den wawan?’ We, di den brada foe na Sulamiet meisje ben kon sabi dati na herderboi ben wani teki den sisa foe go koiri nanga en ini wan tiri bergikontren, den ben meki wan kaba kon na dati, a de krin ondro na tiri ofoe foedi den papa nanga mama ben feni disi boen! Den ben gi en wroko foe doe, di ben sa teki a ten foe en, èn disi ben sa hori na paartje foe makandra. Aladi den ben froetrow en, den ben sabi na krakti foe kori. Na libi foe na meisje roewineer nanga dati? Kwetkweti, joisti disi ben jepi den toe foe kibri den krinfasi te leki den ben trow bakaten. — Hésingi 1:6; 2:8-15.

16. San son papa nanga mama ben doe foe kibri a ati foe den pikin?

16 Ini na ten disi fanowdoe de foe wan srefi faste bosroiti, aladi wroko moe de toe foe na pikin kan foeroe en prakseri. Ini disi papa nanga mama moe gebroiki troetroe na krakti foe si san na boen èn ogri nanga koni foe Gado (Odo 24:3). A de toemsi moeilek gi papa nanga mama foe basi den firi foe wan pikin te wan tranga banti foe firi ben gro kaba. Bifosi kristen papa nanga mama gi pasi a den pikin foe den foe meki mofo, dan den moe poti prakseri na a libiten foe na pikin, na marki foe lepifasi foe den firi nanga jeje go na fesi di den ben doro, nanga soema na pikin wani meki wan mofo, èn san den ala toe wani go doe. Di den ben aksi wan mama foe wan 19 jari meisje di den ben sluit uit foe hoeroedoe ede, san a ben moe doe ini na kweki foe na pikin foe en leki fa a prakseri, a ben piki: „Mi no ben moe gi pasi noiti dati leki jongoe tini a ben kon ini wan romantische matifasi nanga na tra sekse. Mi no ben moe bribi dati a ben de so tranga gi den problema foe en.”

17, 18. (a) Toe jongoe sma di wani trow nanga makandra moe kisi atibron te wan papa ofoe mama ofoe wan sma ondro tiri foe den e go nanga den leki chaperon ofoe chaperonne? (b) San wan jongoeman ben leri foe bita ondrofeni?

17 Son papa nanga mama go sidon nanga na boi nanga na oemapikin foe tjari kon na krin foe san-ede den no e feni en boen dati den e meki mofo. Te na afersi e taki makandra nanga a papa nanga mama foe na tra pikin, dan ekstra jepi kan gi. Wan kristen papa ofoe mama foe 4 pikin ben taki: „Difrenti papa nanga mama e feni na matifasi mindri wan jongoe boi nanga wan jongoe meisje ’wan prépré sani’ èn e gi tranga foe dati, aladi den e gi pasi dati groepoe tini e go na doro den wawan sondro bigisma. San wi e si e pasa dan, de dati paartjes e komoto go aparti, nanga leki bakapisi hoeroedoe èn nanga biten trow. Wi e gi tranga na wi pikin foe abi hobby èn foeroe den ten nanga tra wroko foe skin, soleki fiets, sani di den kan doe den wawan, nanga a osofamiri ofoe nanga trawan foe a srefi sekse.”

18 Srefi te den toe de owroe nofo foe fréri nanga makandra, dan papa nanga mama kan gi jepi foe sorgoe foe wan chaperon ofoe chaperonne. Wan kristelek paar di ben meki mofo foe trow èn di ben de so fara foe trow, ben kon slap foe tan na ai èn ben gi den srefi abra na „dotilibi” (Gal. 5:19). Di na jongoeman ben loekoe baka san ben psa, a ben taki: „Wi ben abi moro foeroeten wan chaperon ofoe chaperonne. Ma den wantoe tron, dati disi no ben de so, ben kiri oenoe.” Tra jongoe sma ben taki den papa nanga mama bakaten grantangi dati den ben de so tranga èn ben loekoe boenboen tapoe na ontspanning foe den, bikasi den ben kibri na krinfasi foe den èn den ben go ini na trowlibi sondro foe abi sari foe wan sani ofoe na memre foe wan ogri e kwinsi den. Te den prakseri foe joe pikin de krin, dan a no sa kisi atibron foe na tranga leri foe Gado, foe di a de „na pasi foe libi”. — Odo 6:23.

LERI NA PIKIN FOE BOW WAN MATIFASI NANGA GADO

19. (a) San de gi joe pikin na moro bigi kibri gi hoeroedoe èn nanga san na pikin sa kisi jepi ini a kweki foe disi? (b) Sortoe aksi papa nanga mama kan aksi foe den égi eksempre?

19 Joe pikin e njan boen foe wan moro bigi kibri foe hoeroedoe te a meki wan persoonlek krosbé matifasi nanga Jehovah gro kon. Wansi disi de wan sani di na pikin srefi moe doe, dan wan papa ofoe mama kan jepi tog. Ini a fosi presi joe égi eksempre foe dini Gado nanga frede sa de wan libi model di a kan waka na en kaba. Den sma di ben tron kristen ini na fosi-eeuw Tessalonika, ben si „o sortoe sma” Paulus nanga en kompe ben de èn den ben tron „sma di ben waka na den baka” nanga na srefi „tranga overtoigi” (1 Tess. 1:4, 6). „O sortoe sma” joe pikin e si ini joe? Den e si ini joe wan eksempre foe lobi ini na fasi fa joe e handri nanga joe trowpatna ofoe fa joe e handri nanga tra sma? Den e jere joe e taki foe Jehovah tapoe wan fasi di e sori krin dati a de wan troetroe sani gi joe? So wan eksempre sa de wan dekati gi na pikin foe tjari ofrandi foe hori Jehovah wèt? Na pikin foe joe sa si dati so wan libifasi de prenspari.

20. San kan broko na boen kweki di joe e gi?

20 So toe te joe e loekoe boen na a demakandra foe joe pikin èn e soekoe kompe gi den di abi wan „tranga overtoigi” na jeje fasi, dan joe moeiti sa abi moro krakti. Noti kan broko na wroko foe joe moro esi leki takroe mati gi joe pikin — srefi a wansi a de dati den disi de ini na kristen gemeente. Den sortoe takroe mati disi kan broko saka na jeje fasi foe joe pikin èn den kan meki wan bigi prati kon na mindri joe nanga den pikin. — Odo 13:20; Jud. 3, 4, 12, 16, 19.

21. (a) Soleki fa 1 Johannes 2:14 e sori, dan san e gi jeje krakti, èn sortoe frantwortoe disi e poti na tapoe na skowroe foe papa nanga mama? (b) Sortoe rai joe abi foe hori den sortoe studi disi tapoe wan geregelde basis èn meki den de interessant?

21 Leki papa ofoe mama joe moe abi na overtoigi foe a Wortoe foe Gado, na bijbel. Na apostel Johannes ben taki, dati den jeje tranga „jongoeman” ini na gemeente di a ben skrifi gi „ben wini den ogri sma” foedi „na wortoe foe Gado ben tan de ini den” (1 Joh. 2:14). Boiti dati papa nanga mama di e frede Gado e meki wan krosbé osofamiri-banti go na fesi èn e gi wan boen eksempre, soboen den moe seti sani toe dati a Wortoe foe Gado stoeka alaten ini na osofamiri, sodati a boskopoe foe en go boen dipi ini na ati foe na pikin di e gro kon. Wán man nanga oema ben si nanga sari fa 2 foe den 3 pikin foe den ini den tini-jari ben go na a takroe pasi. Na papa, di ben kweki den foe sensi den jongoe jari ini wan kristelek osofamiri, ben taki: „Efoe mi ben abi na kans foe doe en ete wan tron, dan mi ben sa hori anoe moro na wan geregeld osofamiri-stoeka. Na oenoe a ben go alaten ’soleki a kon teki en’. Mi sabi dati wan geregelde studi ben sa hori wi moro na makandra èn ben sa meki den moro tranga na jeje fasi.” Wan boen sreka na fesi foe na sé foe den papa nanga mama, aladi joe e poti a wan sé wan sondro foe denki, stéfi èn toemsi formele fasi foe doe èn fiti na studi a den fanowdoe di den pikin abi, dan disi sa meki dati den sa loekoe nanga prisiri na a takimakandra èn disi sa tjari na osofamiri kon de wán na jeje fasi. Wi e agri dati te joe loekoe den foeroe sani di e teki na ten foe papa nanga mama, dan disi foe troe no de makriki, ma a kwaliteit foe na ten dati den de na makandra, de moro prenspari leki na langa foe den sortoe takimakandra disi. Boiti dati pikin moe kisi leri foe dénsrefi kweki boen studi-gwenti. — Deut. 6:4-9.

22. Fa joe kan leri joe pikin foe begi boen begi?

22 Soleki e kon na krin foe na ondrofenitori tapoe bladzijde 32, dan begi di komoto foe na ati e meki dati wan krosbé matifasi doe kon nanga Gado. Jepi joe pikin foe leri si na fanowdoe foe na begi èn foe sabi fa „foe poeroe en ati krin” na fesi foe Jehovah (Ps. 62:8 [9]). Meki joe pikin jere den begi foe joe di komoto foe joe ati. Taki nanga en san a kan taki ini en begi. Foedi joe o ferteri en fa Jehovah ben jere joe begi èn foedi joe e gi en dekati foe loekoe fa Gado e jere en begi, dan na pikin sa froestan dati begi abi krakti.

23, 24. (a) Foe san-ede den moe leri wan pikin foe frede Jehovah? (b) Nanga soema papa nanga mama moe wroko alaten nanga den ini na velddienst, èn foe san-ede?

23 „Na froetrow demakandra nanga Jehovah de foe den di e frede en”, kownoe David ben skrifi (Ps. 25:14). Efoe joe pikin wani meki wan troetroe krosbé matifasi doe kon nanga Jehovah, dan a moe abi wan gosontoe frede foe den kefarlek bakapisi di trangajesi na „libi Gado” abi (Hebr. 10:31; Odo 6:13). A de troetroe so dati na pikin moe lobi Jehovah èn moe abi bigi warderi gi EN lobi boenfasi, ma a moe abi ooktoe wan dipi respeki gi a strafoe di Jehovah kan strafoe ofoe foe gi pasi dati „wan sma koti san a ben sai” (Gal. 6:7). Efoe na gosontoe „frede” disi poti go ini en ati foe sensi jongoe jari, dan na pikin sa meki wan boen konsensi gro. Na presi foe prakseri „Ala sani de boen solanga den no kisi mi”, dan a sa prakseri a srefi fasi leki Jozef di ben kakafoetoe gi na kori foe hoeroedoe èn di ben taki: „Fa mi ben sa kan doe na bigi ogri disi èn sondoe na Gado?” — Gen., 39:7-9.

24 Te joe wroko ini na kristen diniwroko makandra nanga joe pikin, joe sa jepi joe pikin foe kweki a srefi belangstelling di Jehovah abi gi sma. O moro joe pikin e gro ini waarderi, o moro a sa froestan nanga en heri ati fa „a kan meki foeroe sma kon goedoe”, foedi a de leri den a boen njoensoe, di kan tjari boen kenki kon ini a libi foe den. Na diniwroko disi de ooktoe wan moi jepisani foe meki wan krosbé matifasi nanga Gado gro. — 2 Kor. 6:10.

JEPI DI E GO PASA NA SANI DI DE NORMAAL DE FANOWDOE

25, 26. (a) Foe san-ede papa nanga mama a jepi fanowdoe „di e go pasa na sani di de normaal”? (b) Pe na jepi disi e komoto? (c) San wan papa ben doe di a ben prakseri dati a ben „lasi” en pikin, èn san a ben froestan bakaten?

25 „A no de wan makriki sani foe de papa ofoe mama foe tini”, wan kristen papa ben taki foe sori a brokoskin foe en gi en tiri 16 jari oemapikin, di e kisi foeroe druk foe na sé foe boi na skoro. „Foeroe tron mi e begi misrefi èn nanga en makandra — ma mi e broko mi ede alaten ete.” A ben froestan foe troe na fanowdoe foe jepi foe Gado, sodati en nanga en oemapikin ben sa kisi krakti „di ben sa go pasa na sani di de normaal”. — 2 Kor. 4:7.

26 Papa nanga mama kan firi densrefi son tron sondro jepi, te a gersi leki ala den moeiti foe den no e waka boen. Ma no lasi ati! Wán kristen papa ben piki dati a wan séker momenti a ben abi na firi dati a ben „lasi” en manpikin, foe den tranga-ede fasi foe en boi ede, aladi foe sensi en jongoe jari a ben kweki en ini na kristen leri. „Mi ben fadon tapoe mi kindi èn mi ben begi te leki den watra-ai ben lolo tapoe mi fesi èn mi ben begi Jehovah tranga foe jepi mi”, na papa disi ben ferklari. „Jehovah ben jere den begi dati èn safri-safri na boi kenki kon boen. Foe troe mi kon moro krosbé na Jehovah, di mi ben si en anoe ini mi osofamiri.” Ja, loekoe foe jepi na Jehovah; froetrow tapoe en. Begi nanga joe pikin èn gi den. Si ini joe osofamiri na anoe foe Jehovah e wroko. — 1 Tess. 5:17.

27. (a) Soema moe skrifi a wèt foe Gado tapoe na ati foe a pikin? (b) Fa joe e firi joesrefi te joe pikin sori dati en ati ’kon koni’?

27 Froestan dati na pikin te foe kaba moe skrifi Jehovah wèt tapoe en ati. (Teki gersi Odo 3:1-4). Ma doe leki papa ofoe mama ala san joe kan foe doro na a ati foe joe pikin. Fa a de wan paiman foe si dati na pikin e tan hori loyaal na a waarheid! Fa joe „ati sa abi wan réde foe prisiri” te joe pikin sori dati den ati foe den „kon koni”! (Odo 23:15). Joe sa de leki na apostel Johannes, di ben kan taki foe en jeje pikin: „Mi no abi no wan moro bigi réde foe de grantangi dan den sani disi, dati mi e jere dati mi pikin e go doro foe waka ini na waarheid.” — 3 Joh. 4.

[Prenki na tapoe bladzijde 34]

Takimakandra mindri papa, mama nanga pikin, de toemsi prenspari

[Prenki na tapoe bladzijde 35]

Te wan papa ofoe mama gebroiki bijbel studi jepisani, dan a kan gi gosontoe leri tapoe a tori foe seks

[Prenki na tapoe bladzijde 37]

Teki makandra nanga joe pikin prati na a velddienst, e jepi en na jeje fasi

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma