Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • km 11/93 blz. 3-6
  • Jongoewan​—Prisiri na ati foe Jehovah

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Jongoewan​—Prisiri na ati foe Jehovah
  • Wi Kownukondre diniwroko 1993
  • A srefi sortu tori
  • Gi deki-ati foe feti foe kisi jeje marki
    Wi Kownukondre diniwroko 1992
  • Kolokoe jongoe jari ini wan pori grontapoe
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1982
  • Mi de na ini a bribi fu mi soso fu plisi mi papa nanga mama?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2009
  • Yonguwan, unu sabi kaba san unu wani du gi Yehovah?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre (Studie-Waktitoren)—2018
Moro sani
Wi Kownukondre diniwroko 1993
km 11/93 blz. 3-6

Jongoewan​—Prisiri na ati foe Jehovah

1 Te wan sma e gebroiki a krakti èn a libilibi fasi foe en jongoe jari na a joisti fasi, dan libi kan de wan troetroe prisiri sani. A koni kownoe Salomo ben skrifi: „Prisiri, jonkoeman, ini joe jongoe jari èn meki joe ati doe boen ini den dei foe joe jongoe jari” (Preik. 11:9). Ma oenoe jongoe sma, moesoe gi frantiwortoe na Gado foe den sani di oenoe e doe.

2 A fasi fa joe e libi a libi foe joe abi trobi no gi joe wawan, ma srefi gi a papa nanga mama foe joe. Odo 10:1 e taki: „Wan koni manpikin na en di e meki en papa e prisiri, èn wan manpikin sondro froestan de a sari foe en mama.” Ma san de srefi moro prenspari, a fasi fa joe e libi joe libi kan abi krakti na tapoe joe Mekiman, Jehovah Gado. Dati meki Odo 27:11 e gi jongoesma a deki-ati toe: „Sori taki joe koni, mi manpikin, èn prisiri mi ati, so taki mi kan gi wan piki na a sma di e spotoe mi.” Fa oenoe jongoesma kan meki na ati foe Jehovah e prisiri ini a ten disi? Disi joe kan doe na wan lo fasi.

3 Foe di joe de wan boen eksempre: Oenoe jongoesma e ondrofeni den „moeilek ten di tranga foe pasa” di bijbel ben froeteri foe den na fesi (2 Tim. 3: 1). Kande joe ondrofeni druk toe foe skoromati di no de na bribi èn srefi foe leriman di e spotoe joe kande, foe di joe e si sani tapoe a gron foe bijbel. Wan leriman foe eksempre, ben pristeri na evolutie leri leki wan troetori èn bijbel leki wan anansitori. Ma wan jongoe preikiman ben feti na wan loyaal fasi gi bijbel. A bakapisi ben de, taki a ben man foe bigin wan toe bijbelstudie. Wan toe foe den sma di ben abi belangstelling ben bigin go na den konmakandra. A bribi foe oenoe, jongoe brada nanga sisa, e kroetoe na ogri grontapoe èn e hari opregti sma kon na a waarheid.​—Teki gersi Hebr. 11:7.

4 Joe kan gi den speri foe joe ini a gemeente deki-ati, so taki den no e go doe san takroe? Efoe joe e gi wan boen eksempre na skoro, na oso èn ini a gemeente, dan joe kan tranga a bribi foe tra jongoe preikiman (Rom. 1:12). Prisiri na ati foe Jehovah, foe di joe de wan eksempre gi trawan.

5 Nanga a fasi fa joe e weri joe krosi èn e loekoe na dorosei: Den ben froeferi èn spotoe wan jongoe sisa, foe di a ben weri bescheiden krosi èn ben gi en a nen „no fasi mi”. Disi no ben meki en foe go doe akroederi den markitiki foe na ogri grontapoe disi. Na presi foe dati, a ben tjari kon na krin taki a ben de wan Kotoigi foe Jehovah èn taki a ben hori na a hei markitiki foe den Kotoigi. Joe e teki wan fasti bosroiti leki a sisa disi? Noso joe e gi pasi taki a grontapoe foe Satan e meki joe kon denki èn tjari joesrefi, so leki fa a grontapoe e doe? Fa a de wan prisiri foe si taki foeroe foe oenoe jongoewan e poti prakseri na tapoe den leri foe Jehovah èn e trowe den afadra fasi foe weri krosi, a waka baka ala njoen modo, kroektoegado èn den leri foe grontapoe. Foetroe, soleki fa wi ben leri na a distriktkongres foe wi di pasa, dan wi moesoe erken taki den ogri jeje abi krakti na tapoe ala den sani disi di komopo na grontapoe!​—1 Tim. 4:1.

6 Nanga na ontspanning di joe e froekisi: Papa nanga mama moesoe hori na prakseri taki a de fanowdoe foe jepi den pikin foe den foe teki na wan konifasi a joisti sortoe ontspanning. Wan brada ben taki boen srefisrefi foe wan boen osofamiri di a ben bigin lobi srefisrefi. Foe di den ben abi jeje fasi, a papa nanga mama ben gi tiri toe ini a tori foe ontspanning. A brada ben taki: ’Mi feni en moi foe troe taki den e doe sani makandra leki wan osofamiri. No wawan a papa nanga mama e jepi den pikin foe sreka densrefi gi a velddienst, ma te a de a ten gi ontspanning, den e prisiri foe go koiri na boesi, e go na museum noso den e tan na oso èn e prei noso doe sani makandra leki osofamiri. A fasi fa den e sori lobi gi makandra èn gi trawan, e gi joe a froetrow taki den sa waka ini a waarheid ini a ten di de na wi fesi, awansi san e pasa.’

7 A no de foe taki, dati sontron den no man teki ontspanning makandra leki osofamiri. Oenoe jongoesma moesoe de na ai foe disi èn a serjoesoefasi fa joe e bosroiti foe gebroiki joe fri ten. Satan abi a fasti bosroiti foe kori someni sma leki a man. Den jongoesma èn denwan di no abi ondrofeni, de spesroetoe denwan di swaki gi den trikidoe foe en èn den moeiti di a e doe foe drai den ede nanga sani foe kori den (2 Kor. 11:3; Ef. 6:11). So boen ini a ten disi, Satan e gebroiki wan heri ipi sani foe meki joe libi a leti pasi èn feti baka wan libi foe onregtfardikifasi èn prisiri di e soekoe en eigi wini nomo.

8 Telefisi na basi foe kori sma èn a e boeweigi den foe libi wan libi di e prakseri goedoe wawan èn wan immoreel fasi foe libi. Kino nanga video doronomo e pristeri ogridoe nanga seks sondro foe kibri wan sani. Pôpi pokoe moro nanga moro kon tron doti èn takroe. Den tesi foe Satan no sori kefarlek kande, ma tokoe den ben tjari doesoendoesoen kresten jongoewan kon ini a trapoe foe fowtoe denki nanga a fowtoe fasi foe tjari densrefi. Foe kakafoetoe gi den sortoe druk dati, joe moesoe feti fajafaja gi regtfardikifasi (2 Tim. 2:22). Efoe kenki de fanowdoe ini a denki foe joe noso a fasi fa joe e tjari joesrefi ini a tori foe ontspanning, fa joe kan tjari den kenki kon? A psalm singiman e gi a piki: „Nanga mi heri ati mi ben soekoe joe. No meki mi go na seipasi foe den komando foe joe.”​—Ps. 119:10.

9 A fasi fa sma e si sportman nanga filmster, singiman èn go so doro, leki wan gado, na wan aladei sani. A frede gi Jehovah sa jepi joe foe no go si onvomaakti sma leki wan gado. Srefi seks hoeroedoe foeroe sma e si leki wan gado ini a ten disi. Joe kan kibri joesrefi gi a fasi disi, foe di joe e wai pasi gi sani di abi foe doe nanga doti sekslibi èn takroe pokoe. A Waktitoren foe 15 april 1993 ben taki ini a tori foe pokoe: „Pokoe na wan presenti foe Gado. Ma gi foeroe sma a e tron wan sani di sma e doe, di no de gosontoe. . . . Meki a de wan marki gi joe foe hori pokoe na en presi èn meki san Jehovah e doe, de a moro prenspari sani di joe e broko joe ede nanga en. Loekoe san na den joisti pokoe na mindri trawan èn prakseri fosi san joe e teki. Na so fasi joe sa man foe gebroiki​—èn no meki wan fowtoe gebroiki​—foe a presenti disi foe Gado.”

10 Kweki wan dorodoro tegoe gi san takroe (Ps. 97:10). Te joe e kisi tesi foe go doe san takroe, denki fa Jehovah e si a tori, èn prakseri foe den bakapisi: bere di sma no ben wani, siki di sma kisi nanga jepi foe seks, broko skin na emotioneel sei, a lasi di sma e lasi a lespeki gi densrefi èn a lasi di sma e lasi grani ini a gemeente. Tan farawe foe opo joesrefi gi telefisi programa, kino, video, singi noso takimakandra di e gi deki-ati foe doe ogridoe. Tan farawe foe abi demakandra nanga den sma di bijbel e si leki „sma sondro froestan” (Odo 13:19). Teki den boen sani na mindri trawan; teki a bosroiti foe abi krosibei demakandra nanga den sma ini a gemeente di lobi Jehovah nanga den regtfardiki markitiki foe en.

11 Ija, jongoewan di troetroe wani foe prisiri na ati foe Jehovah, sa poti prakseri na tapoe a boen rai di de foe feni ini Efeisesma 5:15, 16: „Loekoe boen nanga fa joe e waka, no leki lawman, ma leki koniman, e bai a joisti ten gi oensrefi, foe di den dei ogri.” San sa jepi joe foe „loekoe boen” nanga a fasi fa joe e go na fesi ini den lasti dei disi?

12 Sorgoe gi den sani di joe abi fanowdoe na jeje fasi: Ini Mateus 5:3, Jesus ben taki: „Kolokoe den sma di e froestan den jeje nowtoe.” Joe toe kan de kolokoe, foe di joe e froestan taki joe abi sani fanowdoe na jeje fasi. Foe lekti a nowtoe dati, wani taki foe abi wan fajafaja prati na a preiki foe a boen njoensoe, foe di disi e bow a bribi foe wi ini den sani di wi e leri.​—Rom. 10:17.

13 Foe joe eigi ondrofeni joe sabi taki a no ala ten a de makriki foe abi wan doronomo prati na a diniwroko. Nofotron disi e pasa, foe di joe no abi nofo froetrow. So boen, wan fasti bosroiti foe joe sei de fanowdoe. Te joe e teki doronomo prati na a diniwroko, joe sa go na fesi ini a bekwaamfasi foe joe foe gi kotoigi èn bow froetrow ini a man di joe man preiki.

14 Seti sani foe wroko nanga den preikiman ini a gemeente di abi moro ondrofeni, so leki den gewoon pionier nanga den owroeman. Arki boen na den pristeri foe den èn fa den e handri nanga gens taki na den doro. Meki wan boen gebroiki foe a Taki-go-taki-kon-boekoe èn den rai di den e pristeri ini Wi Kownoekondre Dienst. Fosi joe prakseri, joe sa abi srefi moro prisiri foe a diniwroko, bika joe e gi ala san joe abi na Jehovah.​—Tori foe den Apostel 20:35.

15 Wan toe sma ben man foe meki wan boen gebroiki foe den okasi foe gi kotoigi na skoro èn den ben abi boen bakapisi ini a meki di den e meki disipel (Mat. 28:19, 20). Wan kresten jongoewan e taki: „Ini pisi ten pe a klas ben abi fri, mi ben abi foeroe okasi foe gi kotoigi, spesroetoe te den fesadei ben doro. Foe di mi ben libi bijbel poeblikâsi na tapoe mi tafra pe trawan ben man si den, meki foeroe studenti di abi belangstelling ben kon na mi.” Te foe kaba, wan nomroe foe den studenti èn srefi a juffrouw ben bigin kon na den kresten konmakandra. Foe taki en leti, a juffrouw ben go na fesi te na a penti taki a ben tron wan Kotoigi di gi ensrefi abra. Jehovah e prisiri srefisrefi te jongoe sma di e anbegi en leki joesrefi e tjari prèise kon gi en nen.

16 Wan tra fasi foe satisferi joe fanowdoe na jeje fasi, de nanga jepi foe persoonlijk studie. Foe prisiri na ati foe Jehovah, wi moesoe teki sabi foe en, den marki di a abi na prakseri èn den sani di a e aksi foe wi. Joe e poti ten na wan sei gi persoonlijk studie? Joe e studeri doronomo, neleki fa joe e teki ten foe njan doronomo? (Johanes 17:3) Joe abi wan persoonlijk schema foe leisi bijbel doronomo, boiti taki joe e proeberi foe hori joesrefi na a bijbelleisi-schema foe a theokrasia diniwroko-skoro? Joe e sreka joesrefi boen gi ala konmakandra? Joe e leisi A Waktitoren nanga Ontwaakt! doronomo? Joe e teki spesroetoe a ten foe leisi ibri artikel foe „Jongoe sma e aksi. . . ” èn joe e soekoe finifini ala den bijbeltekst? Èn no frigiti a boekoe di a Genootschap ben gi spesroetoe gi a fanowdoe foe joe na jeje fasi, „Jongoe sma e aksi - Piki di e wroko”. Kresten jongoewan èn den papa nanga mama foe den na heri grontapoe ben skrifi foe taki fa a boekoe disi ben jepi den foe kon moro krosibei na Jehovah.

17 Te joe e leisi bijbel èn den theokrasia bijbelstudie jepisani, den e froeteri joe foe Jehovah, a prakseri foe en, nanga den marki di a abi na prakseri. Loekoe fa a bodoi disi ben sa de wan jepi gi joe. Poti san joe e leisi na san joe ben leisi na fesi. Disi na a prakseri di joe e prakseri dipi foe sani. A prakseri di joe e prakseri dipi foe sani, e gi a bodoi pasi foe doro na ati èn e boeweigi joe.​—Ps. 77:12.

18 Wi e prisiri foe si jongoesma di sabi taki den abi sani fanowdoe na jeje fasi, foe di den e go na den gemeente konmakandra. Kresten jongoewan kan gi trawan deki-ati foe di doronomo den e gi komentaar di e bow sma na den konmakandra. Meki a kon tron wan marki foe gi, awansi fa a no fa, wán komentaar na ibri konmakandra. Kweki waran matifasi nanga sma foe ala libijari ini a gemeente, foe di joe e teki prati na demakandra di e bow sma, bifo èn baka den konmakandra (Hebr. 10:24, 25). Wan jongoe brada ben taki dati a papa nanga mama foe en ben gi en a deki-ati foe abi wan takimakandra nanga, awansi fa a no fa, wán owroe brada noso sisa na ibri konmakandra. Now a e si na ondrofeni di a ben kisi leki wan warti sani, foe di a ben abi demakandra nanga owroe memre foe a gemeente.

19 Feti baka marki na jeje fasi: A de wan sari sani taki a libi foe foeroe jongoewan no abi wan marki èn tiri. Ma a no wan boen sani foe ondrofeni a firi di e kon, foe di joe e poti theokrasia marki gi joesrefi èn baka dati e doro den nanga boen bakapisi? Den marki disi, di joe e feti na baka nanga a froelekti foe a leri di Gado e gi, sa gi persoonlijk satisfaksi now èn te foe kaba a sa meki joe kisi têgo froeloesoe.​—Preik. 12:1, 13.

20 Te joe e poti marki, meki a kon tron wan afersi di joe e taki foe den ini den begi foe joe. Taki nanga a papa nanga mama foe joe èn nanga den owroeman. Ondrosoekoe joesrefi èn san joe man, èn poti praktis marki gi joesrefi ini akroederi nanga san joe man doe èn no ini akroederi nanga di foe wan tra sma. Ala sma de tra fasi​—na skin fasi, na froestan sei, na emotioneel sei èn na jeje fasi. Foe dati ede, no froewakti foe man doe ala sani di wan tra sma e doe.

21 San na wan toe foe den marki di joe kan doro? Efoe joe no de wan preikiman ete noso joe no dopoe ete, foe san ede joe no e meki den sani disi tron wan marki gi joesrefi? Efoe joe na wan preikiman, dan joe ben kan meki en wan marki foe gi wan seiker ten na a diniwroko ibri wiki. Wroko foe tron wan bekwaam leriman te joe e go fisiti sma baka èn meki a tron wan marki foe hori wan bijbelstudie. Efoe joe na wan dopoe jongoewan na skoro, foe san ede joe no meki a tron wan marki foe joe foe go ini a jepipionierwroko ini den fakansi moen? „Foeroe de foe doe ini a wroko foe Masra.”​—1 Kor. 15:58.

22 A jepi foe papa nanga mama de prenspari: Jongoewan ini a gemeente noiti moesoe abi a firi taki den de den wawan ini a moeiti di den e doe foe kisi libi. Jehovah, nanga jepi foe en organisâsi, ben gi rai foe jepi den jongoesma disi foe teki bosroiti ibri dei èn foe wini sani di e hendri den ini a libi. A no de foe taki dati papa nanga mama di gi densrefi abra, abi a moro prenspari frantiwortoe foe jepi den pikin foe den foe teki den joisti bosroiti. Ini 1 Korentesma 11:3, bijbel e gi a masra a toewijzing leki edeman foe na osofamiri. Foe dati ede, ini wan kresten osofamiri-libi, nanga a wefi di e wroko krosibei nanga en, a papa e teki fesi ini a leri di a e leri den pikin den komando foe Gado (Ef. 6:4). Disi a e doe nanga jepi foe serjoesoe leri di e bigin foe sensi den pikin-nengre ten. Foe di na edetonton foe wan pikin-nengre e kon dri tron moro bigi ini a fosi jari foe en libi, papa nanga mama noiti moesoe si a man di wan pikin-nengre man leri, leki wan pikin sani (2 Tim. 3:15). Te pikin-nengre gro kon, papa nanga mama moesoe leri den ibritron pikinso moro foe lobi Jehovah èn foe kweki wan boen matifasi nanga en.

23 Na a „Leri foe Gado”-distriktkongres wan lezing ben hori di ben nen „Wroko tranga foe joe osofamiri kisi froeloesoe”. Difrenti penti ben gi foe jepi papa nanga mama foe si den praktis fasi di den kan gebroiki foe jepi den pikin foe den. Foe bigin, oenoe leki papa nanga mama moesoe de wan boen eksempre. Disi sa jepi oenoe pikin moro na jeje fasi, leki foe taki foeroe sani nomo foe san den moesoe doe efoe no moesoe doe. A gi foe wan joisti eksempre wani taki toe gi papa nanga mama foe sori den froktoe foe a santa jeje ini na osofamiri, gi den trowpatna èn gi den pikin (Gal. 5:22, 23). Foeroe sma ondrofeni taki a jeje foe Gado abi wan tranga boen krakti. A jeje disi kan jepi oenoe foe kenki a fasi foe denki èn na ati foe den pikin foe oenoe.

24 San ben taki toe na a kongres ben de a de di a de fanowdoe gi papa nanga mama foe de wan boen eksempre ini persoonlijk studie gwenti, a go di den e go na konmakandra èn a doronomo prati di den abi na a velddienst. Efoe joe e taki fajafaja foe a waarheid na oso, fajafaja e teki fesi ini a diniwroko èn de positief nanga persoonlijk studie, dan den pikin foe joe sa kisi a deki-ati foe abi troetroe belangstelling gi jeje afersi.

25 Te wan doronomo, warti osofamiri studie sreka boen, dan a kan de wan toemoesi moi sani di den e njanboen foe dati, wan ten foe osofamiri wánfasi di e gi korostoe. Teki a ten foe doro na ati foe den pikin foe joe (Odo 23:15). Ala di foeroe osofamiri e gebroiki na okasi disi foe sreka gi na alawiki Waktitoren-studie, ten na ten a kan gi deki-ati te den e loekoe wan spesroetoe fanowdoe foe na osofamiri. Te joe e aksi standpunt-aksi èn e arki na den komentaar foe ibri osofamiri memre, a sa de wan froelekti, so boen leki wan prisiri sani. Foe hori wan studie di de wan wini gi ibri memre foe na osofamiri, de wan troetroe tjalensi gi na osofamiri edeman. Ma fa a e pai te alasma e gro na jejefasi! Foe di joe meki alamala abi wan prati, wan kolokoe jeje sa de a bakapisi.

26 A lobi èn spesroetoe leri di joe e gi now, de prenspari foe kibri a libi foe den pikin foe joe (Odo 22:6). Nanga disi na ini prakseri, a de makriki foe froestan taki disi kan de a moro prenspari leri di joe sa gi wan ten. Noiti no denki taki joe de joe wawan ini a doe foe a spesroetoe èn prenspari wroko disi. Leri foe froetrow dorodoro na tapoe Jehovah foe kisi tiri ini a sorgoe di joe e sorgoe gi den osofamiri frantiwortoe foe joe. Disi a no ala. Trawan de di kan gi joe foeroe jepi toe.

27 Fa trawan kan jepi: Owroeman kan teki jongoe sma toe makandra nanga a papa nanga mama foe den foe krin a zaal. Gi den pikin deki-ati na gemeente konmakandra. Owroeman nanga dinari ini a diniwroko di abi prati na a diniwroko konmakandra pe a zaal e teki prati, moesoe poti prakseri tapoe den pikin-nengre te den soetoe den anoe na loktoe. Soekoe okasi foe gebroiki jongoesma di de wan boen eksempre, ini demonstrâsi nanga a papa nanga mama foe den. Joe kan abi wan takimakandra nanga wan toe foe den èn den kan gi sjatoe komentaar.

28 No si den moeiti foe den leki wan soso sani. Jongoe sma ben sori foe de wan troetroe wini gi a gemeente. Nanga a boen fasi fa den e tjari densrefi, foeroe ben ’gi a leri foe wi Froeloesoeman, Gado’, wan boen nen (Titus 2:6-10). Hori na prakseri taki a de fanowdoe foe prèise jongoesma di e teki prati srefi ini pikin sani. Disi e gi den a deki-ati foe sreka densrefi èn abi na angri foe doe en wan tra leisi baka. So wan belangstelling di owroewan abi gi jongoewan de wan toemoesi warti sani; a de wan diri sani. Omeni leisi joe leki wan owroeman noso wan dinari ini a diniwroko ben go na den moro jongoe memre foe a gemeente, foe prèise den gi wan lezing noso wan pristeri na a konmakandra?

29 Pionier, san oenoe kan doe foe jepi? Foe san ede oenoe no e go loekoe oen schema baka foe si fa oenoe kan teki skoropikin ini den sani di oenoe seti gi den bakadina èn na a kaba foe den wiki? Oenoe e taki na wan positief fasi foe a bosroiti foe oenoe foe go ini a foeroeten diniwroko? Den kan si na a fasi fa oen fesi tan taki oenoe abi prisiri ini a diniwroko? Oenoe de klariklari foe gi trawan a deki-ati foe go toe ini a foeroeten diniwroko, spesroetoe den moro jongoe wan? Te oenoe e wroko oso foe oso, den sani di oenoe e taki e bow sma èn de positief? Efoe dati de so, dan leki wan pionier joe toe abi wan prati na a toemoesi prenspari wroko disi foe gi leri na den jongoewan.

30 Ala sma ini a gemeente moesoe froestan boen a prenspari wroko disi foe gi jongoesma leri. Joe kan seti sani krin foe wroko ini a velddienst nanga den? Joe kan oefen wan pristeri nanga den foe sreka gi na oso-foe-oso wroko? Joe de na ai gi okasi foe gi den deki-ati gi aktiviteit na jeje fasi ini a ten di e kon, te oenoe e wroko makandra ini a diniwroko? Ibri preikiman moesoe froestan taki srefi wan pikin komentaar kan meki positief prakseri kon ini a tori foe marki na jeje fasi a heri libi langa, nanga têgo bakapisi gi a jongoe sma.

31 Jongoe sma kan jepi densrefi: Jongoewan, wi e gi ibriwan foe oenoe a deki-ati foe tan poti prakseri na tapoe den leri foe Jehovah èn foe kakafoetoe gi san a grontapoe disi e pristeri. Test joesrefi doronomo, foe di joe e ondrosoekoe a fasi fa joe e tjari joesrefi èn den firi foe joe foe inisei. Fa joe e tjari joesrefi ini a tori foe san Jehovah e froewakti foe joe ini na aladei libi? Joe e feti tranga gi a krakti di den prakseri foe Satan kan abi na tapoe sma? (1 Tim. 6:12) Foe di libisma èn jongoewan spesroetoe, abi a natuurlijk angri foe den speri foe den feni den boen, joe e kon ini a tesi foe waka baka den tra sma èn go doe san ogri? (Ex. 23:2) Na apostel Paulus ben froestan taki a druk tapoe sma bigi, foe de a srefi leki den fasi foe grontapoe.​—Romesma 7:21-23.

32 A e aksi deki-ati foe kakafoetoe gi a krakti di a grontapoe abi na tapoe wi, foe teki wan pasi di de tra fasi leki a di foe grontapoe speri, èn waka baka den leri foe Gado. Man foe owroeten ben doe disi nanga foeroe boen bakapisi. Loekoe a deki-ati foe Noa. A ben kroetoe wan heri grontapoe foe libisma nanga a bribi foe en èn foe di a no ben go moksi ensrefi nanga den speri foe en di ben doe ogri (Hebr. 11:7). Feti wan tranga feti, bika a warti a moeiti. No waka baka den swakiwan di no abi bakabonjo èn di frede èn di e waka baka na ipi foe Satan. Na a tra sei, soekoe a demakandra nanga den wan di Jehovah feni boen (Fil. 3:17). Moksi joesrefi nanga kompe di sa waka sei na sei nanga joe foe go na ini a njoen grontapoe di Gado pramisi (Fil. 1:27). Hori na prakseri taki soso wán pasi de, di e tjari joe go na têgo libi.​—Mat. 7:13, 14.

33 Efoe wi abi prisiri foe si den jongoewan e tjari prèise èn grani gi wi Gado, fa disi moesoe tjari prisiri gi en dan! A no abi misi taki Jehovah abi prisiri foe si taki jongoe sma abi wan dorodoro prati ini a meki di den e meki den bigi marki di a abi na prakseri, bekènti. Den na „wan famiri goedoe” foe en èn a wani soso a moro boen sani gi den (Ps. 127:3-5; 128:3-6). Foe di Krestes Jesus ben sori a srefi belangstelling foe en Tata, a ben abi foeroe prisiri foe abi demakandra nanga jongoe pikin èn a ben teki ten foe gi den deki-ati ini na anbegi di den ben e anbegi Jehovah. A ben sori switi lobi firi gi den (Markus 9:36, 37; 10:13-16). Wi e si den jongoewan foe wi neleki fa Jehovah nanga Krestes Jesus e si den? Den jongoewan ini den gemeente foe wi e froestan fa Jehovah nanga den engel e si a loyaalfasi nanga a boen eksempre foe den? Den moesoe kisi prèise èn deki-ati foe meki Jehovah kolokoe, foe di den e soekoe foe doro marki na jeje fasi. Jongoewan, feti na baka marki di sa abi blesi leki bakapisi gi joe, now èn ini a ten di de na wi fesi.

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma