Ala troe kresten moesoe de evangelium preikiman
„Doe a wroko foe wan evangelium preikiman [noso, zendeling].” — 2 TIMOTEUS 4:5, foetoewortoe.
1. San ben de a boen njoensoe di den evangelium preikiman ben preiki na ini a fosi jarihondro?
SAN a wani taki ini a ten disi foe de wan evangelium preikiman? Joe na wan? Den wortoe „evangelium preikiman” e kon foe a Griki wortoe eu·ag·ge·li·stesʹ, san wani taki „wan preikiman foe a boen njoensoe”. Sensi a kresten gemeente opo na ini 33 G.T., a kresten boen njoensoe ben trowe leti na tapoe a prakseri foe Gado foe froeloesoe libisma èn a ben meki bekènti taki Jesus Krestes ben sa drai kon baka na wan moro lati ten foe bigin en Kownoekondre tiri tapoe a libisma famiri. — Mateus 25:31, 32; 2 Timoteus 4:1; Hebrewsma 10:12, 13.
2. (a) Fa den sani di a boen njoensoe abi na ini, kisi moro waarde ini a ten foe wi? (b) Sortoe froeplekti de na tapoe ala troe kresten ini a ten disi?
2 Sensi 1914 boeweisi, ben bigin kon moro nanga moro, taki a marki di Jesus ben gi ini a tori foe a kon di a ben o kon baka èn a denoja foe en di ai no man si, ben e kon troe (Mateus 24:3-13, 33). Wan tron moro, a boen njoensoe ben kan abi na ini den wortoe „a kownoekondre foe Gado kon krosibei” (Lukas 21:7, 31; Markus 1:14, 15). Ija, a ten ben doro gi a profeititori foe Jesus, di ben skrifi na ini Mateus 24:14, foe kisi wan bigi kontroe: „A boen njoensoe disi foe a kownoekondre sa preiki na a heri grontapoe leki wan kotoigi gi ala nâsi èn dan a kaba sa kon.” Foe dati ede, ini a ten disi na evangelium preikiwroko abi foe doe toe nanga a fajafaja meki bekènti foe a Kownoekondre foe Gado di opo nanga den blesi di a sa tjari heri esi gi a libisma famiri di e gi jesi. Ala kresten kisi a komando foe doe a wroko disi èn foe „meki disipel”. — Mateus 28:19, 20; Openbaring 22:17.
3. (a) Sortoe tra sani den wortoe „evangelium preikiman” wani taki? (Loekoe Insight on the Scriptures, pisi 1, bladzijde 770, kolom 2, paragraaf 2.) (b) Sortoe aksi disi e meki kon?
3 Boiti a preiki foe a boen njoensoe ini algemeen, bijbel e gebroiki den wortoe „evangelium preikiman” na wan spesroetoe fasi ini a tori foe denwan di e libi a kontren pe den e libi foe go preiki a boen njoensoe ini kontren pe a no preiki ete. Ini a fosi jarihondro, foeroe zendeling evangelium preikiman ben de, so leki Filipus, Paulus, Barnabas, Silas, èn Timoteus (Tori foe den Apostel 21:8; Efeisesma 4:11). Ma fa a de nanga a spesroetoe ten foe wi sensi 1914? A pipel foe Jehovah ben gi densrefi ini a ten disi leki evangelium preikiman ini a presi pe den e libi, so boen leki zendeling evangelium preikiman?
Go na fesi sensi 1919
4, 5. San ben de den froewakti foe na evangelium preikiwroko sjatoe baka 1914?
4 Di a Fosi Grontapoefeti ben kon na wan kaba na ini 1918, den foetoeboi foe Gado ben ondrofeni moro nanga moro gens foe sma di ben fadon komoto na bribi èn foe den kerki fesiman foe a krestenhèit èn den politiek kompe foe den. Foe taki en leti, dan na opregti kresten evangelium preikiwroko, pikinmoro ben kon tan tanapoe na ini juni 1918 di hei fesiman foe a Waktitorengenootschap na den Verenigde Staten ben kisi 20 jari strafoe, foe di sma ben kragi den falsi. Den feanti foe Gado ben abi boen bakapisi ini a tjari di den ben tjari wan kaba kon na a preiki foe a boen njoensoe?
5 Onfroewakti den ben fri den fesiman foe a Genootschap na ini maart 1919 èn baka ten den ben krin den foe den falsi kragi di ben meki sma ben poti den na strafoe-oso. Nanga a njoen fri foe den, den salfoe kresten disi ben froestan taki foeroe wroko ben de foe doe ete, bifo den ben sa tjari den kon makandra foe kisi a hemel paiman foe den leki kompe erfgenaam ini a Kownoekondre foe Gado. — Romesma 8:17; 2 Timoteus 2:12; 4:18.
6. Fa na evangelium preikiwroko ben go na fesi na den jari na mindri 1919 èn 1939?
6 Na a ten dati na ini 1919, moro mendri leki 4000 sma ben de, di ben skrifi taki den ben abi wan prati na a panja foe a boen njoensoe. Na ini den toe tin jari di ben kon baka ten, wan lo man ben gi densrefi foe tron zendeling evangelium preikiman, èn sonwan den ben seni go na kondre foe Afrika, Asia nanga Europa. Na a ten foe 1939, baka 20 jari foe Kownoekondre preiki, Jehovah Kotoigi ben gro pasa 73.000. A toemoesi aparti gro disi, di ben kon ala di foeroe froefolgoe ben de, ben de a srefi leki san ben pasa na ini den fosi jari foe a kresten gemeente. — Tori foe den Apostel 6:7; 8:4, 14-17; 11:19-21.
7. Sortoe srefi sortoe situwâsi ben de, ini a tori foe a kresten evangelium preikiwroko, ini den jari 47 G.T. nanga 1939?
7 Ma tokoe, a moro bigi pisi foe Jehovah Kotoigi na a ten dati ben de moro foeroe na anitri kondre pe den sma ben taki Ingrisitongo. Foe taki en leti, dan 75 procent foe den 73.000 Kownoekondre preikiman ben de foe Australia, Ingrisikondre, Kanada, Njoen Selanti nanga den Verenigde Staten foe Amerkankondre. Neleki fa a ben de na a ten foe 47 G.T., na so wan sani ben de fanowdoe foe gi den evangelium preikiman deki-ati foe poti moro prakseri tapoe kondre foe grontapoe pe a preikiwroko no ben doe foeroe ete.
8. San Gilead bijbelskoro ben doe na a ten foe 1992?
8 Skotoe nanga froefolgoe na a ten foe orlokoe, no ben man tapoe a krakti santa jeje foe Jehovah foe boeweigi den foetoeboi foe en foe sreka densrefi gi moro bigi gro. Ini 1943, ala di a di foe Toe Grontapoefeti ben de na en moro hei penti, na organisâsi foe Gado ben opo a Waktitoren Bijbelskoro Gilead nanga ini prakseri a panja di a boen njoensoe ben moesoe panja moro fara. Na a ten foe maart 1992, a skoro disi ben seni 6517 zendeling go na 171 difrenti kondre. Boiti dati, man ben kisi skoro foe sorgoe gi bijkantoro foe a Waktitorengenootschap na dorosei kondre. Foe den 97 bijkantoro komte coördinator na ini 1992, 75 ben kisi skoro na Gilead.
9. Sortoe programa foe gi skoro ben prei wan bigi ròl ini a go na fesi foe na evangelium preikiwroko èn a wroko foe meki disipel?
9 Boiti a Gileadskoro, tra programa foe gi skoro ben meki a pipel foe Jehovah kan doe moro èn ben meki den kon de moro boen ini na evangelium preikiwroko foe den. Foe eksempel, a Theokrasia Diniwrokoskoro e hori na ini den gemeente foe Jehovah Kotoigi na a heri grontapoe. A seti disi, makandra nanga na alawiki Dienstkonmakandra, ben gi miljoenmiljoen Kownoekondre preikiman skoro foe abi boen bakapisi ini a poebliki diniwroko. Joe abi wan Kownoekondre Diniwrokoskoro toe, di e gi warti skoro na owroeman nanga dinari ini a diniwroko, so taki den disi kan sorgoe moro boen gi den gemeente di e gro. A Pionier Diniwrokoskoro ben jepi foeroe foeroeten evangelium preikiman foe kon moro boen ini a preikiwroko foe den. No so langa pasa, dan a Bedinariskoro ben hori na difrenti kondre foe jepi owroeman nanga dinari ini a diniwroko di no trow foe tron disi ten Timoteus.
10. San ben de a bakapisi foe ala a toemoesi boen skoro di na organisâsi foe Gado ben gi? (Teki toe bodoi na ini a faki.)
10 San ben de a bakapisi foe ala den skoro disi? Na ini 1991, Jehovah Kotoigi ben doro wan heimarki foe moro leki fo miljoen Kownoekondre preikiman di ben e wroko fajafaja ini 212 kondre. Ma, tra fasi leki fa a situwâsi ben de na ini 1939, dan moro leki 70 procent foe den na foe lomsoe, orthodox, no-kresten kondre noso tra kondre, pe na Ingrisitongo no de a moro prenspari tongo. — Loekoe a faki „Gro sensi 1939”.
Foe san ede boen bakapisi
11. Soema na a sma di Paulus ben taki foe en, dati a ben de reide foe den boen bakapisi di a ben abi leki wan zendeling?
11 Jehovah Kotoigi no e teki a grani foe a gro disi. Na presi foe dati, den e loekoe a wroko foe den na a fasi fa na apostel Paulus ben doe disi, so leki a ben froeklari na ini a brifi foe en gi den Korentesma. „San dan na Apolos? Ija, san na Paulus? Dinari di nanga jepi foe soema oenoe ben tron bribiman, so leki fa Masra ben gi na ibriwan foe den. Mi ben prani, Apolos ben nati, ma Gado ben tan meki sani gro, so taki no en di e prani de wan sani èn no en di e nati a gron, ma Gado di e meki sani gro. Bika wi na kompe wrokoman foe Gado. Oenoe de a gron foe Gado, di a e wroko, na oso foe Gado.” — 1 Korentesma 3:5-7, 9.
12. (a) Sortoe ròl a Wortoe foe Gado e prei ini a doe foe kresten evangelium preikiwroko di abi boen bakapisi? (b) Soema den ben poti leki Edeman foe a kresten gemeente, èn san na wan prenspari fasi foe sori taki wi e saka wisrefi na ondro a tiriwroko foe en?
12 Degedege no de taki a kefarlek bigi gro di Jehovah Kotoigi ben ondrofeni, na foe di Gado e blesi a wroko. A de a wroko foe Gado. Foe di den e froestan a tori disi, den e go doro foe gi densrefi na a studeri foe a Wortoe foe Gado doronomo. Ala san den e leri sma ini a evangelium preikiwroko foe den, den e taki tapoe gron foe bijbel (1 Korentesma 4:6; 2 Timoteus 3:16). Wan tra sroto foe na evangelium preikiwroko foe den di abi boen bakapisi, na a erken di den e erken a Sma dorodoro di Gado ben poti leki Edeman foe a gemeente, Masra Jesus Krestes (Efeisesma 5:23). Kresten foe a fosi jarihondro ben sori disi, foe di den ben wroko makandra nanga denwan di Jesus ben poti leki apostel. Den man disi, makandra nanga tra owroeman foe a gemeente foe Jerusalem, ben de a kresten tiri skin foe a fosi jarihondro. Ala di a ben de na hemel, Masra Jesus Krestes ben gebroiki a groepoe disi foe lepi kresten foe koti strei-aksi èn foe gi tiri na a evangelium preikiwroko. A wroko di Paulus ben wroko fajafaja makandra nanga a seti disi foe Gado, ben abi a gro foe den gemeente di a ben fisiti leki bakapisi (Tori foe den Apostel 16:4, 5; Galasiasma 2:9). A srefi a de ini a ten disi, nanga a hori di evangelium preikiman e hori densrefi steifi na a Wortoe foe Gado èn e wroko fajafaja makandra nanga a tiri di komoto na a Tiri Skin, den de seiker taki den sa abi boen bakapisi ini a diniwroko foe den. — Titus 1:9; Hebrewsma 13:17.
Si trawan moro hei leki joesrefi
13, 14. (a) Sortoe rai na apostel Paulus ben gi so leki skrifi na Filipisma 2:1-4? (b) Foe san ede a de prenspari foe memre a rai disi, ala di wi e teki wan prati na a evangelium preikiwroko?
13 Na apostel Paulus ben sori opregti lobi gi sma di ben soekoe waarheid èn a no ben sori wan fasi leki a ben de moro hei leki den noso taki a ben lobi en eigi ras nomo. So boen, a ben kan gi kompe bribiman rai foe ’si den trawan moro hei leki densrefi’. — Filipisma 2:1-4.
14 Na a srefi fasi, troe kresten evangelium preikiman ini a ten disi no e prakseri toemoesi foeroe foe densrefi te den abi foe doe nanga sma foe tra ras nanga background. Wan Jehovah Kotoigi foe den Verenigde Staten foe Amerikankondre, di ben kisi a toewijzing foe wroko leki wan zendeling na Afrika e taki: „Mi sabi heri boen taki wi no de moro hei. Kande wi abi moro moni èn wi kisi san den e kari skoro na skorobangi, ma den [den sma foe dja] abi eigifasi di e pasa di foe wi.”
15. Fa denwan di kisi a toewijzing foe go wroko na freimde kondre kan sori opregti respeki gi sma di o tron disipel?
15 Foe troe, foe di wi e sori opregti respeki gi denwan di wi e prati a boen njoensoe nanga den, wi sa meki en moro makriki gi den foe teki a bijbel boskopoe. A e jepi toe te wan zendeling evangelium preikiman e sori taki a breiti foe libi na mindri den sma di a kisi a wroko foe jepi den. Wan zendeling di abi boen bakapisi èn di ben tan den lasti 38 jari na Afrika e froeklari: „Mi e firi dipi na ini mi ati taki disi na mi oso èn denwan ini a gemeente pe den seni mi, na mi brada nanga sisa. Te mi de nanga fakansi baka na Kanada, dan mi no e firi misrefi troetroe na oso. Den lasti wiki na Kanada, mi e angri nomo foe go na mi toewijzing baka. Ala ten mi e firi a fasi dati. Mi e froeteri den bijbel studenti foe mi nanga den brada nanga sisa o breiti mi de taki mi kon baka, èn den e warderi en taki mi wani foe de nanga den.” — 1 Tesalonikasma 2:8.
16, 17. (a) Sortoe tjalensi foeroe zendeling èn evangelium preikiman foe a presi, ben teki so taki den kan abi moro boen bakapisi ini a diniwroko foe den? (b) Sortoe ondrofeni wan zendeling ben abi foe di a ben taki ini a tongo foe a presi?
16 Te den e feni wan bigi groepoe sma di e taki wan freimde tongo ini a kontren foe den, dan sonwan ben doe moeiti foe leri a tongo èn e sori nanga disi taki den e si den trawan moro hei leki densrefi. „Na a zuidsei foe Afrika”, wan zendeling e taki, „son tron wan firi foe no froetrow makandra de na mindri sma di abi wan Afrikan background nanga denwan di abi wan European background. Ma te wi e taki a tongo foe a presi, dan esi-esi dati e meki a firi disi gowe.” Foe taki a tongo foe denwan di wi e prati a boen njoensoe nanga den, na wan bigi jepi foe doro na ati foe den. A e aksi tranga wroko èn horidoro na wan sakafasi. Wan zendeling ini wan kondre na Asia e froeklari: „Foe e meki fowtoe doronomo, ala di doronomo sma e lafoe joe foe den fowtoe foe joe, kan de wan tesi. A e sori kande moro makriki foe tapoe.” Ma, lobi gi Gado nanga a sma na en sei ben jepi a zendeling disi foe horidoro. — Markus 12:30, 31.
17 Wi kan froestan, taki a e naki na ati foe sma te wan freimde sma e feti foe prati a boen njoensoe ini a tongo foe den. Sontron a abi onfroewakti blesi leki bakapisi. Wan zendeling sisa di de na a Afrikan kondre Lesoto, ben taki na ini Sesoto nanga wan tra oema di ben wroko ini wan wenkri pe den e seri sani di meki nanga anoe. Wan minister foe wan tra Afrikan kondre ben waka lontoe e loekoe a wenkri èn ben jere a takimakandra. A ben kon na den èn na wan waranfasi a ben prèise en, èn a zendeling bigin taki nanga a minister ini en eigi tongo. „Foe san ede joe no e kon na [a kondre foe mi] èn wroko na mindri a pipel foe wi, ala di joe sabi Swahili toe?” a ben aksi. Nanga takt, a zendeling piki: „Dati ben sa de moi srefisrefi. Ma mi na wan foe Jehovah Kotoigi, èn now a wroko foe wi no mag doe ini a kondre foe joe.” „Grantangi”, a ben piki, „no abi a firi taki wi alamala de kontrari a wroko foe joe. Foeroe foe wi e denki boen foe Jehovah Kotoigi. Kande wan dei joe sa man gi leri na mindri a pipel foe wi sondro foe wan sani hendri joe.” No langa baka dati, a zendeling ben breiti foe jere taki Jehovah Kotoigi ben kisi a fri foe anbegi ini a srefi kondre dati.
De klariklari foe lasi joe reti foe sma ede
18, 19. (a) Na sortoe prenspari fasi Paulus ben feti na baka foe waka baka a Masra foe en, Jesus Krestes? (b) Froeteri wan ondrofenitori (a wan ini a paragraaf noso wan foe joesrefi) foe sori a prensparifasi foe tan farawe foe meki den sma di joe e prati a boen njoensoe nanga den, naki foetoe fadon.
18 Di na apostel Paulus ben skrifi: „Tron sma di e waka na mi baka, neleki fa mi e waka na Krestes baka”, dan na kaba a ben kaba taki foe a fanowdoe foe tan farawe foe no meki trawan naki foetoe fadon, ala di a ben taki: „Efoe foe dati ede oenoe e njan, noso e dringi noso e doe wan tra sani, doe ala sani foe Gado kisi glori. No gi den djoe èn so srefi den Grikisma nanga a gemeente foe Gado, no wan reide foe naki foetoe fadon, so leki fa mi e prisiri sma na ini ala sani èn no e soekoe mi eigi boen ma di foe foeroe sma, so taki den kan kisi froeloesoe.” — 1 Korentesma 10:31-33; 11:1.
19 Evangelium preikiman leki Paulus, di de klariklari foe tjari ofrandi gi a boen foe denwan di den e preiki gi den, e kisi blesi. Foe eksempel, na wan Afrikan kondre, wan zendeling paar ben go na wan hotel foe a presi drape, foe njan foe di den ben hori a trowdei foe den. Fosi den ben abi na prakseri foe bai win makandra nanga a njanjan, foe di bijbel no e kroetoe a gebroiki foe dringi di abi sopi (Psalm 104:15). Ma baka dati a paar disi ben teki a bosroiti foe no doe disi efoe dati ben o meki den sma foe a presi dati firi wan fasi. „Wan pisi ten baka dati”, a masra e memre, „wi ben miti wan man di ben de wan basi foe a hotel dati èn wi ben bigin wan bijbelstudie nanga en. Pikin moro na baka a ben froeteri wi: ’Joe e memre di joe ben kon na a hotel foe njan? Wi alamala ben de baka a koekroedoro e tanapoe loekoe oenoe. Joe si, den zendeling foe kerki froeteri wi taki a no boen gi wi foe dringi tranga sopi. Tokoe te den e kon na a hotel, den e bai foeroe win. Foe dati ede wi ben teki a bosroiti taki efoe joe ben o bai wan dringi di abi sopi, wi no ben sa arki oenoe te oenoe ben o kon preiki na wi.’” Now a basi dati nanga wan toe trawan di ben wroko na a hotel de Kotoigi di dopoe.
Foeroe de foe doe ete
20. Foe san ede a de prenspari taki wi e horidoro leki fajafaja evangelium preikiman, èn sortoe prisiri grani foeroe sma e graboe?
20 Ala di a kaba foe na ogri seti foe sani disi e kon krosibei esi-esi, foeroe sma e angri ete foe jere a boen njoensoe, èn a de moro tranga fanowdoe leki ini wan ten gi ibri kresten foe horidoro leki wan getrow evangelium preikiman (Mateus 24:13). Joe kan bradi a prati di joe abi ini a wroko disi, ala di joe e tron wan evangelium preikiman na wan spesroetoe fasi neleki Filipus, Paulus, Barnabas, Silas nanga Timoteus? Foeroe sma e doe wan srefi sortoe sani, ala di den e go ini a pionier legre èn e gi densrefi foe dini na presi pe a fanowdoe de moro bigi.
21. Na sortoe fasi „wan bigi doro di e tjari sma go doe wroko” ben opo gi a pipel foe Jehovah?
21 No so langa pasa, bigi veld foe doe a preikiwroko ben opo ini kondre foe Afrika, Asia, nanga Owstoe Europa, pe a wroko foe Jehovah Kotoigi ben skotoe fosi. Neleki fa a ben de a kefal nanga na apostel Paulus, na so „wan bigi doro di e tjari sma go doe wroko, ben opo” gi a pipel foe Jehovah (1 Korentesma 16:9). Foe eksempel, zendeling evangelium preikiman di no so langa pasa ben doro na a Afrikan kondre Mosambik, no abi nofo ten foe studeri nanga ala den sma di wani bijbelstudie. O breiti wi kan de taki a wroko foe Jehovah Kotoigi ben kon skrifi na a wet foe a kondre dati tapoe 11 februari 1991!
22. Sortoe fasti bosroiti wi alamala moesoe abi, awansi a kontren foe wi wroko boen efoe no?
22 Ini kondre pe ala ten wi ben abi a fri foe anbegi, den brada foe wi e njanboen toe foe doronomo gro. Ija, awansi pe wi e libi, „foeroe de foe doe [ete] ini a wroko foe Masra” (1 Korentesma 15:58). Foe di dati de so, meki wi go doro foe meki koni gebroiki foe a ten di de ete ala di ibriwan foe wi ’e doe a wroko foe wan evangelium preikiman, èn doe a diniwroko foe wi dorodoro’. — 2 Timoteus 4:5; Efeisesma 5:15, 16.
Joe kan froeklari disi?
◻ San na wan evangelium preikiman?
◻ Fa den sani di a boen njoensoe abi na ini, ben kon kisi moro waarde baka 1914?
◻ Fa na evangelium preikiwroko ben go na fesi sensi 1919?
◻ Sortoe prenspari sani ben jepi foe ben kan doro a boen bakapisi foe a evangelium wroko?
[Faki na tapoe bladzijde 16]
Gro sensi 1939
Poti prakseri tapoe eksempel foe dri pisi foe grontapoe pe zendeling di kisi skoro na Gilead, ben seni go. Na ini 1939, soso 636 Kownoekondre preikiman ben de di ben gi den raport ini West Afrika. Na a ten foe 1991, a nomroe disi ben gro kon tron moro leki 200.000 ini 12 kondre foe West- Afrika. Zendeling ben jepi toe foe meki wan kefarlek moi gro kon ini kondre foe Zuid- Amerika. Wan foe den na Brasion, di abi wan gro foe 114 Kownoekondre preikiman ini 1939 kon doro 335.039 na ini april 1992. Wan srefi sortoe gro ben kon baka di zendeling doro na kondre foe Asia. Na a ten foe a di foe Toe Grontapoefeti, a pikin nomroe foe Jehovah Kotoigi na Japan ben kisi hebi froefolgoe èn a wroko foe den ben kon tan tanapoe. Baka dati, na ini 1949, 13 zendeling ben doro foe jepi foe orga a wroko baka. A dienstjari dati, moro mendri leki tin preikiman foe a kondre dati ben seni velddienst raport foe heri Japan, ma na ini april 1992 a bigi nomroe foe preikiman ben doro 167.370.
[Faki na tapoe bladzijde 17]
Krestenhèit nanga a problema foe den tongo
Wan toe zendeling foe a krestenhèit ben doe opregti moeiti foe leri wan freimde tongo, ma foeroe foe den ben froewakti taki den sma foe a presi e taki na European tongo foe den. So leki fa Geoffrey Moorhouse e froeklari ini a boekoe foe en The Missionaries (Den zendeling):
„A problema ben de taki den ben si a ten foe leri wan dorosei tongo moro foeroe leki no wan sani moro leki wan fasi foe vertaal Den Boekoe. Te joe teki en gersi, dan pikin moeiti ben doe, na a sei foe den aparti sma noso foe den genootschap di ben seni den go, foe de seiker taki wan zendeling ben man taki nanga wan sma foe a kondre na ini en eigi tongo na wan gratifasi. Dati wawan ben kan tjari wan boen froestan foe makandra na mindri toe sma. Ibri zendeling ben sa leri wan pikinso foe a tongo foe a presi dati. . . . Boiti dati, komunikâsi ben de moro foeroe na a takroe èn don fasi fa den e taki a so-kari pidgin Ingrisitongo, nanga a prakseri taki, sondro foe sma taki en, wan sma foe Afrika moesoe teki a tongo foe na Ingrisi fisitiman abra. San ben de a moro takroe sei foe a sani disi, a ben de ete wan tra sori foe a firi di den ben firi densrefi moro hei leki wan tra ras.”
Ini 1922 a Skoro foe Owstoe nanga Afrikan Studie na Londen ben tjari wan raport kon a doro foe a problema foe tongo. „Wi abi na prakseri”, a raport ben taki, „dati a gemiddelde marki foe bekwaamfasi di den zendeling e doro ini a tongo foe a freimde kondre . . . lagi na wan sari èn kefarlek fasi srefi”.
Sma ben sabi zendeling foe a Waktitorengenootschap ala ten leki sma di e leri a tongo foe a presi leki wan sani di den moesoe doe, èn disi e jepi foe froeklari a boen bakapisi di den abi ini a zendingwroko.