Wroko meki joe osofamiri kisi kibri foe go na ini a njoen grontapoe foe Gado
„ Joesrefi, o Jehovah, sa kibri den; joe sa gi kibri na ibriwan foe a geslakti disi te ten di no abi marki.” — PSALM 12:7.
1, 2. (a) Fa a e go nanga son osofamiri na ondro a druk foe den lasti dei? (b) Fa kresten osofamiri kan soekoe foe kisi kibri?
„TIDE na ati foe mi foeroe nanga prisiri!” wan kresten owroeman di nen John, ben bari taki. San ben meki a prisiri so? „Mi manpikin di abi 14 jari èn mi oemapikin di abi 12 jari ben teki dopoe”, a e froeteri. Ma a prisiri foe en no ben kaba ete. „Mi manpikin di abi 17 jari èn mi oemapikin di abi 16 jari ben de ala toe jepipionier a jari disi di pasa”, a e taki moro fara.
2 Foeroe osofamiri di de na wi mindri abi densrefi sortoe boen bakapisi te den e gebroiki bijbel gronprakseri ini den libi. Ma wan toe osofamiri e ondrofeni problema. „Wi abi feifi pikin”, wan kresten trowpaar e skrifi, „èn safrisafri a kon moro nanga moro moeilek foe handri nanga den. Wi lasi wán pikin kaba ini na owroe seti disi. A sori neleki den jongoe tini foe wi de a moro prenspari sani di Satan e ròs nownow de”. Joe abi trowpaar toe di e ondrofeni bigi trobi ini a trowlibi, di sontron abi leki bakapisi taki den e prati noso den e broko-trow. Ma tokoe, osofamiri di e kweki kresten eigifasi man pasa a „bigi banawtoe libilibi” èn den sa kisi kibri foe go na ini Gado en njoen grontapoe di e kon (Mateus 24:21; 2 Petrus 3:13). Foe dati ede, san joe kan doe foe de seiker taki na osofamiri foe joe e kisi kibri?
Meki a komunikâsi kon moro boen
3, 4. (a) O prenspari komunikâsi de ini na osofamiri libi èn foe san ede problema nanga na osofamiri e opo kon foeroetron? (b) Foe san ede trowmasra moesoe meki moeiti foe de boen arkiman?
3 Wan boen komunikâsi na a broedoe foe wan gesontoe osofamiri; te disi e mankeri, dan kwinsi nanga banawtoe e kon moro nanga moro. „Sani san sma poti na den ede no e doro den marki te den no e taki foe den na wan froetrowfasi”, Odo 15:22 e taki. A de wan moi sani foe si, taki wan oema di e gi rai na osofamiri, e skrifi: „A srefi kragi di mi e jere moro foeroe, foe wefi di mi e gi rai, na ’A no wani taki nanga mi’, èn ’A no e arki mi’. Èn te mi e froeteri den masra foe den foe a kragi disi, den no e arki mi toe.”
4 San e meki taki komunikâsi e mankeri? Ini a fosi presi, man nanga oema no de a srefi, èn foeroetron den abi difrenti fasi foe abi komunikâsi, di de krin foe si. Wan artikel ben taki, dati wan trowmasra „abi a firi foe taki sani krinkrin èn foe de praktis” ini a fasi fa a e abi takimakandra, ala di „san [wan wefi] wani moro foeroe leki ibri tra sani, na wan arkiman di e firi san en e firi”. Efoe disi e tjari wan problema kon ini joe trowlibi, wroko na en foe meki sani kon moro boen. Wan kresten trowmasra sa moesoe wroko tranga kande foe tron wan moro boen arkiman. „Ibri sma”, Jakobus e taki, „moesoe de esi foe arki, no de esi foe taki” (Jakobus 1:19). Leri foe hori joesrefi foe no gi komando, froemane noso foe gi skoro te a wefi foe joe wani soso „foe joe firi gi en” (1 Petrus 3:8). „Iniwan sma di no e taki esi-esi, abi sabi”, Odo 17:27 e taki.
5. San na son fasi di trow-masra kan go na fesi ini a taki foe den prakseri èn den firi foe den?
5 Na a tra sei, wan „ten [de] foe taki” èn joe moesoe leri kande foe taki moro san na den prakseri èn den firi foe joe (Preikiman 3:7). Foe eksempel, joe lobi foe prèise a wefi foe joe gi san a e doe? (Odo 31:28) Joe e sori taki joe de grantangi gi a tranga wroko di a e doe foe jepi joe èn sorgoe gi den afersi foe na oso? (Teki gersi Kolosesma 3:15.) Noso kande joe moesoe go na fesi ini a taki di joe e taki sani nanga „korikori” (Heisingi 1:2). Te joe e doe disi dan kande biginbigin joe e firi pikinso sjensjen, ma a kan jepi foe joe wefi e firi taki a lobi foe joe gi en de wan seikersani.
6. San wefi kan doe foe meki a komunikâsi ini na osofamiri go na fesi?
6 San de foe taki foe kresten wefi? Den e teki den wortoe foe wan wefi taki, dati a trowmasra foe en sabi taki a e warderi en, so boen a no de fanowdoe foe a taigi a trowmasra dati. Ma man toe e firi boen te den e kisi prèise nanga warderi (Odo 12:8). A de fanowdoe foe joe taki moro foe den firi foe joe ini a tori disi? Na a tra sei, kande joe moesoe poti moro prakseri na fa joe e arki. Efoe a masra foe joe e feni en wan moeilek sani foe taki na wan krinfasi foe den problema foe en, den sani di a e frede, noso den sani di a e broko en ede nanga den, joe kon leri dan, fa foe boeweigi en na wan switifasi èn nanga takt foe meki a taki na wan frifasi nanga joe?
7. San kan meki kesekese ini a trowlibi kon èn fa den kan sorgoe taki dati no feni presi?
7 A no de foe taki, dati srefi trowpaar di gwenti foe libi boen nanga makandra e ondrofeni wanwan leisi wan troeboetroeboe ini a komunikâsi. Dipi firi kan tapoe taki-go-taki-kon, noso switi takimakandra esi-esi kan kon tron wan faja kesekese (Odo 15:1). „Wi alamala e naki foetoe fadon foeroetron”; ma wan trobi ini na osofamiri libi pikinmoro noiti wani taki, dati a trow e broko (Jakobus 3:2). Ma „babari èn skempi wortoe” no de joisti èn den kan pori ibri matifasi (Efeisesma 4:31). De esi-esi foe meki vrede te wortoe ben taki di e hati a firi foe sma (Mateus 5:23, 24). Ini a fosi presi, foeroetron sma kan sorgoe taki kesekese no e feni presi, te ala toe sma e doe san Paulus e taki na Efeisesma 4:26: „No meki son dongo èn libi joe na baka nanga atibron.” Ija, taki foe problema te den de pikin èn joe kan doe wan sani na den; no wakti te leki den firi foe joe doro wan heimarki taki joe kan bòs. Te wan toe miniti e gi ibri dei na a taki foe afersi di joe e broko joe ede nanga den, dan dati kan jepi foeroe foe meki komunikâsi gro èn kan kibri joe foe tan farawe foe fowtoe prakseri.
’A froemane foe Jehovah’
8. Foe san ede son jongoesma kan drifi gowe foe a waarheid?
8 A e sori taki son papa nanga mama feni en nofo foe meki den pikin foe den gro kon bigi nanga pikinso tiri foe den nomo. Den pikin e kon na konmakandra èn abi wan pikin prati na a velddienst, ma foeroetron den pikin no bow den eigi matifasi nanga Gado. Baka wan pisi ten „a lostoe foe a skin èn a lostoe foe na ai” kan poeroe foeroe foe den jongoewan disi foe a waarheid (1 Johanes 2:16). Fa a ben sa de wan sari gi papa nanga mama foe pasa, Armagedon libilibi, ma foe di den no ben doe nofo ini a ten di pasa, den moesoe libi den pikin foe den na baka leki sma di e dede!
9, 10. (a) San a kweki foe pikin „ini a tranga leri èn froemane foe Jehovah” wani taki? (b) Foe san ede a prenspari foe gi pikin pasi foe taki foe den firi foe den na wan frifasi?
9 Foe dati ede Paulus ben skrifi: „Oen papa, no tanteri den pikin foe oenoe, ma tan kweki den na ini a tranga leri èn froemane foe Jehovah” (Efeisesma 6:4). Te joe wani doe disi, dan joesrefi moesoe sabi den markitiki foe Jehovah heri boen. Joe moesoe gi wan boen eksempel te a e go foe den sani leki na ontspanning di joe e teki, persoonlijk studie, a go di joe e go na konmakandra èn velddienst. Den wortoe foe Paulus wani taki toe, taki wan papa noso mama moesoe (1) de wan sma di e si sani foe den pikin foe en krin èn taki a (2) moesoe foe tan abi wan boen komunikâsi nanga den. Soso na a fasi dati joe kan sabi oten den abi „froemane” fanowdoe.
10 A de wan gewoon sani gi bigi tini foe feti foe kisi wan marki foe srefidensi. Ma joe moesoe de na ai foe si krin marki foe a grontapoe krakti ini a fasi fa den e taki, e denki, e weri den krosi èn den mati di den e teki. Wan koni papa ben taki neleki fa a skrifi na Odo 23:26: „Mi manpikin, gi mi joe ati.” Den pikin foe joe e firi fri foe taki foe den prakseri èn den firi foe den nanga joe? Te pikin no e frede taki den o kisi piri-ai wantewante, a sa de moro makriki kande foe sori fa den e firi troetroe foe afersi leki aktiviteit di no de tapoe a skoroprograma, a meki foe mofo, moro hei skoro, noso a bijbel waarheid srefi.
11, 12. (a) Fa a joeroe foe njan kan gebroiki foe meki a komunikâsi ini na osofamiri go na fesi? (b) San sa de a bakapisi foe a moeiti di wan papa noso mama e doe foe meki komunikâsi nanga den pikin foe en go na fesi?
11 Ini foeroe kondre a de a gwenti gi osofamiri foe njan makandra. So boen a ten foe njan kan gi wan boen okasi na ala osofamiri memre foe abi wan prati na takimakandra di e bow sma. Toemoesi foeroe telefisi noso tra sortoe ontspanning, e kon na presi foe a njan di na osofamiri e njan nanga makandra. Ma pikinmoro doronomo den pikin foe joe ben de na ondro a krakti foe skoro èn den e leri a fasi fa grontapoe e denki sondro foe den wani dati. A joeroe foe njan na wan boen ten foe abi komunikâsi nanga den pikin foe joe. „Wi e gebroiki a joeroe foe njan, foe taki foe sani di ben pasa a dei dati”, wan mama e taki. Tokoe a joeroe foe njan no moesoe tron wan ten pe piri-ai e gi di e meki sma firi sjen noso foe e aksi-aksi sani. Meki na okasi tan wan switi ten di sma e njanboen foe en!
12 Foe meki pikin e taki na wan frifasi nanga joe, na wan tjalensi èn a kan aksi boen foeroe pasensi. Ma baka wan pisi ten joe sa si kande bakapisi di e waran na ati. „A manpikin foe wi di abi 14 jari ben firi sari, brokosaka èn a ben lobi foe tan en wawan”, wan mama, di ben broko en ede, e memre. „Nanga jepi foe den begi foe wi èn a horidoro foe wi, a e bigin foe kon fri èn e taki nanga wi!”
Osofamiri studie di e bow sma
13. Foe san ede a gi di wi moesoe gi den pikin skoro froekoefroekoe, de so prenspari èn fa wi kan doe disi?
13 „Froemane” wani taki toe, sidon gi rai ini a wortoe foe Gado. Neleki fa a ben de nanga Timoteus, dan a skoro disi moesoe bigin „sensi a pikin-nengreten” (2 Timoteus 3:15). A gi foe skoro di e bigin froekoefroekoe, e gi den pikin krakti gi den tesi di kande a bribi foe den sa kisi kande, na ini den skorojari — frijari-oso, ceremonie foe a nâsi noso kerki fesadei. Efoe wan pikin no sreka na fesi gi den sortoe tesi disi, dan a bribi foe en sa kan masi broko. So boen meki gebroiki foe den jepisani di a Wachttorengenootschap ben sreka gi njofi pikin, so leki den boekoe Arki a bigi leriman nanga Mi boekoe nanga bijbel tori.a
14. Fa na osofamiri studie kan hori doronomo èn san joe ben doe foe abi wan doronomo osofamiri studie?
14 Wan tra kontren di moesoe kisi prakseri na a osofamiri studie, di makriki kan kon tron wan sani di no e doe doronomo noso tron wan sani di soi, di e tron wan sani di e go foe ensrefi èn di de wan tesi gi papa nanga mama èn den pikin. Fa joe kan meki sani go moro boen? Fosi joe moesoe ’bai ten’ gi a studie èn no gi pasi taki telefisi programa noso tra ontspanning e kon na ini a presi foe dati (Efeisesma 5:15-17). „A ben de wan moeilek sani gi wi foe hori na osofamiri studie doronomo”, wan osofamiri edeman ben erken. „Wi ben proeberi difrenti ten te leki wi ben feni te foe kaba wan pisi ten di ben de pikinso moro lati na neti ma di ben boen gi wi. Now na osofamiri studie foe wi de wan sani di e hori doronomo.”
15. Fa joe kan fiti na osofamiri studie foe joe na den fanowdoe foe na osofamiri foe joe?
15 Baka dati, go prakseri den spesroetoe sani di na osofamiri foe joe abi fanowdoe. Foeroe osofamiri e njanboen foe a sreka di den e sreka a Waktitoren leri foe den ibri wiki makandra. Ma ten na ten na osofamiri foe joe kan abi spesroetoe tori di joe moesoe taki foe den, so srefi problema di den e kon tanapoe na fesi foe den na skoro. A boekoe Jongoesma e aksi — Piki di e wroko èn den artikel foe A Waktitoren nanga Ontwaakt! kan gi san de fanowdoe. „Efoe wi e si iniwan fasi foe handri foe a sei foe den boi foe wi di moesoe poti kon reti”, wan papa e taki, „dan wi e go taki foe a spesroetoe kapitel na ini a Jongoesma e aksi-boekoe di e handri foe a tori dati”. A wefi foe en e taki moro fara: „Wi e proeberi foe no doe sani na wan fasi di steifi. Efoe wi ben meki plan foe studeri wan sani èn a fanowdoe e sori ensrefi foe taki foe wan tra sani, dan wi e kenki a studie akroederi den fanowdoe.”
16. (a) Fa joe kan de seiker taki den pikin foe joe e froestan san den e leri? (b) Foe san sma moesoe gwenti foe tan farawe foe en, te na osofamiri studie e hori?
16 Fa joe kan de seiker taki den pikin foe joe troetroe e froestan san den e leri? A Bigi Leriman, Jesus ben aksi sani langalanga foe sabi san den e denki, so leki: „San joe e prakseri?” (Mateus 17:25). Te joe e doe a srefi, proeberi foe kon sabi san den pikin foe joe e prakseri troetroe. Gi ibri pikin a deki-ati foe gi piki nanga en eigi wortoe. A no de foe taki, dati efoe joe e doe sani toemoesi esi-esi na tapoe den eerlijk piki foe den, foe di joe ati e bron noso joe e skreki, dan wan tra leisi den sa prakseri boen, fosi den e kon taki baka nanga joe na wan fri fasi. So boen hori joesrefi. Tan farawe foe meki na osofamiri studie kon tron wan okasi foe gi strafoe. A moesoe de wan prisiri sani di e bow sma. „Efoe mi e kon si taki wan foe den pikin foe mi abi wan problema”, wan papa e taki, „dan mi e handri dati na wan tra ten”. „Te joe e handri nanga a pikin aparti”, wan mama e taki moro fara, „dan a pikin no e sjen èn a sa wani foe taki moro fri leki te a e kisi rai na a ten foe na osofamiri studie”.
17. San kan doe foe meki na osofamiri studie de wan boen sani di sma abi belangstelling gi èn san ben wroko boen gi na osofamiri foe joe?
17 Foe meki pikin abi wan prati na a osofamiri studie kan de wan tjalensi, spesroetoe te joe e handri nanga pikin di abi difrenti jari. Moro jongoe pikin kan abi a firi foe e woenjoewoenjoe, no kan sidon tiri noso e sori taki den no man poti den prakseri langa a tapoe sani. San joe kan doe? Proeberi foe hori a fasi fa a studie e doe na wan fasi taki sma no de spanspan. Efoe den pikin foe joe no man poti den prakseri langa na tapoe sani, proeberi foe hori moro sjatoe studie ma di e doe moro foeroe leisi. A e jepi toe te joe e de nanga faja. „A sma di e gi tiri, meki a doe disi troetroe serjoesoe” (Romesma 12:8). Meki ala sma teki prati ini a tori. Moro jongoe pikin man gi komentaar kande tapoe den prenki noso piki tapoe aksi di de eenvoudig. Joe kan aksi tini foe doe ondrosoekoewroko na fesi noso foe gi praktis piki tapoe a tori di oenoe e studeri.
18. Fa papa nanga mama kan gebroiki a Wortoe foe Gado na ibri okasi èn nanga sortoe bakapisi?
18 Ma, no hori jeje leri soso wán joeroe wan wiki. Poti a Wortoe foe Gado dipi ini den pikin foe joe na ibri okasi (Deuteronomium 6:7). Teki ten foe arki den. Gi den froemane èn trowstoe den te disi de fanowdoe. (Teki gersi 1 Tesalonikasma 2:11.) Abi pasensi èn de nanga sari-ati (Psalm 103:13; Maleaki 3:17). Te joe e doe disi, dan joe sa ’abi prisiri’ nanga den pikin foe joe èn joe sa jepi taki den sa kisi kibri foe go na ini Gado en njoen grontapoe. — Odo 29:17.
„Wan ten foe lafoe”
19, 20. (a) Sortoe ròl ontspanning e plèi ini na osofamiri libi? (b) San na son fasi fa papa nanga mama kan seti sani gi ontspanning foe na osofamiri foe den?
19 „Wan ten [de] foe lafoe . . . , wan ten foe meki spotoe” (Preikiman 3:4). Den kan vertaal a Hebrew wortoe gi „lafoe” toe nanga den wortoe leki „foe hori fesa”, „prei”, „meki sport”, noso srefi „abi wan boen ten” (2 Samuèl 6:21; Job 41:5; Kroetoebakra 16:25; Exodus 32:6; Genesis 26:8). A prei di wan sma e prei kan de foe wan boen marki èn a de prenspari gi pikin nanga jongoewan. Ini den bijbelten papa nanga mama ben sreka sani gi ontspanning gi den osofamiri foe den. (Teki gersi Lukas 15:25.) Joe e doe a srefi?
20 „Wi e meki gebroiki foe poebliki moi djari”, wan kresten trowmasra e taki. „Wi e kari wan toe jongoe brada, e plèi bal èn e njan na opo loktoe. Den e prisiri èn e njanboen foe gesontoe demakandra.” Wan tra papa e taki: „Wi e meki plan foe doe sani nanga den boi foe wi. Wi e go swen, e plèi bal, e teki fakansi. Ma wi e hori ontspanning na en joisti presi. Mi e poti krakti tapoe a fanowdoe foe hori sani ini balansi.” Gesontoe ontspanning, so leki demakandra di e fiti noso koiri go na dierentuin nanga museum, kan doe foeroe foe kibri wan pikin foe meki prisiri foe grontapoe e hari en gowe.
21. Fa papa nanga mama kan jepi foe den pikin foe den no kisi a firi taki den e misi wan sani, foe di den no e hori grontapoe fesadei?
21 A de prenspari toe taki den pikin foe joe no e firi taki den e misi wan sani, foe di den no e hori frijari-oso noso fesadei di no krestelek. Nanga wan pikinso orga foe joe sei, dan den kan loekoe go na fesi na foeroe ten foe meki prisiri a heri jari langa. Ija, wan boen papa noso mama no abi wan fesadei fanowdoe leki wan pardon foe sori en lobi nanga goedoe na skin fasi. Neleki en hemel Tata, a ’sabi fa foe gi boen presenti na den pikin foe en’ — na wan fri fasi nanga en heri ati. — Mateus 7:11.
Djaranti wan têgo tamara gi na osofamiri foe joe
22, 23. (a) Foe san osofamiri di e frede Gado kan de seiker, ala di a bigi banawtoe e kon moro krosibei? (b) San osofamiri kan doe foe wroko na en taki den e kisi kibri foe go ini Gado en njoen grontapoe?
22 A psalm singiman ben begi: „Joesrefi, o Jehovah, sa kibri den; joe sa kibri ibriwan sma foe a geslakti disi te ten di no abi marki” (Psalm 12:7). Kwinsi foe Satan seiker sa kon moro bigi — spesroetoe gi den osofamiri foe Jehovah Kotoigi. Tokoe a kan taki wi e kakafoetoe gi a ròs disi di Satan e ròs wi doronomo moro hebi. Nanga a jepi foe Jehovah nanga dorodoro fasti bosroiti èn tranga wroko foe a sei foe trow-masra, wefi èn pikin, den osofamiri — so srefi na osofamiri foe joe — kan abi a howpoe foe kisi kibri ini a bigi banawtoe.
23 Trow-masra nanga wefi, tjari vrede nanga wánfasi ini a trowlibi foe joe foe di oenoe e doe den ròl di Gado gi oenoe. Papa nanga mama, go doro foe gi joe pikin wan boen eksempel, foe di joe e bai ten foe gi den a skoro èn a tranga leri di den abi so tranga fanowdoe. Taki nanga den. Arki na den. A libi foe den de ini kefar! Pikin, arki na oen papa nanga mama èn gi jesi na den. Nanga a jepi foe Jehovah joe kan abi boen bakapisi èn djaranti joesrefi wan têgo tamara ini Gado en njoen grontapoe di e kon.
[Foetoewortoe]
a Cassette-lolo de foe kisi toe na ini wan toe tongo.
Joe e memre disi ete?
◻ Fa trowmasra nanga wefi kan meki a komunikâsi foe den kon moro boen?
◻ Fa papa nanga mama kan kweki pikin ini a „froemane foe Jehovah”? (Efeisesma 6:4)
◻ San na wan toe fasi foe meki na osofamiri studie de wan sani di e bow sma èn di sma abi moro belangstelling gi?
◻ San papa nanga mama kan doe foe seti sani gi ontspanning foe na osofamiri foe den?
[Faki na tapoe bladzijde 27]
Pokoe— wan tranga krakti
Wan skrifiman foe wan boekoe di abi foe doe nanga a kweki foe pikin e taki: „Efoe mi ben moesoe tanapoe na fesi wan poebliki . . . èn mi ben gi sma deki-ati foe hori boen bigi fesa na wan jajofasi pe den e droengoe èn e drai hei foe di den e gebroiki koka, takroe tabaka noso iniwan foe den tra drug di e meki den e si sani leki wan dren, dan den ben sa tanapoe e loekoe mi nanga bigi froewondroe. . . . [Tokoe] papa nanga mama foeroetron e gi den pikin foe den moni foe bai plaat noso cassette lolo di e gi deki-ati krinkrin foe doe den sani disi.” (Raising Positive Kids in a Negative World, di Zig Ziglar skrifi.) Na Verenigde Staten foe eksempel, foeroe jongoesma ibritron baka e singi rap pokoe pe na ini den e singi spesroetoe foe seks. Joe e jepi den pikin foe joe foe loekoe boen nanga den pokoe di den e teki, so taki den kan tan farawe foe trapoe foe ogri jeje?
[Prenki na tapoe bladzijde 26]
Njan joeroe kan de prisiri okasi di e meki a wánfasi ini na osofamiri èn a komunikâsi go na fesi