FAGNAJARIAM-BOKE TY Vavolombelo i Jehovah
FAGNAJARIAM-BOKE TY
Vavolombelo i Jehovah
Tandroy
  • BAIBOLY
  • BOKE AMAN-GAZETE
  • FIVORIAGNE
  • w25 Oktobra p. 24-29
  • Ko Haligno ty Mivavake Hoahy ty Hafa

Tsy misy video mifandrambe amy io

Ajafady fa tsy mete miseho i videoy

  • Ko Haligno ty Mivavake Hoahy ty Hafa
  • Fitalakesan-davitse Magnambara Ty Fanjakà i Jehovah (Fianaragne)—2025
  • Lohan-drehake kedekede
  • Fitaovagne Mitovitovy
  • NAGNINO TIKA RO TOKO’E HIVAVAKE HOAHY TY HAFA?
  • MILA TY VAVAKE ATAONTIKA IAREO
  • NAHO FA MIVAVAKE HOAHY TY TSIKIRAIDRAIKE
  • MAHAIA MANAHATSAHATSE NAHO FA MIVAVAKE
  • Magnarinea An’Andrianagnahare amy ty Alala ty Vavake
    Ankamamio Nainai’e o Fiaignagneo!—Fianaragne Baiboly Natao ho Azo
  • Akore ty Hagnasoa’o ty Vavake Atao’o?
    Fitalakesan-davitse Magnambara Ty Fanjakà i Jehovah (Fianaragne)—2025
  • Tombotsoa ty Mivavake
    Inogne ty Ampianare ty Baiboly Antikagne?
  • Magnarinea An’Andrianagnahare amy ty Vavake
    Inogne Vata’e ty Raha Ampianare ty Baiboly?
Hagnente hafa
Fitalakesan-davitse Magnambara Ty Fanjakà i Jehovah (Fianaragne)—2025
w25 Oktobra p. 24-29

LAHATSORATSE FIANARAGNE 43

HIRA 41 Mba henoy ny Vavaka Ataoko

Ko Haligno ty Mivavake Hoahy ty Hafa

“Mifampivavaha ... fa misy heri’e lahibey ty fihalalea ty ndaty maregne.”​—JAK. 5:16.

TY HOTREA ATO

Nagnino ro tena lahibey ty mivavake hoahy ty hafa, le ino ty soso-kevetse hagnampe antika hahavita izay?

1. Akore ty ahafantarantika tie tena lahibey amy i Jehovah ty vavake ataontika?

FANDAHARAGNE tena miambake o vavakeo. Eretsereto zao: Nanendre o anjelio ty Jehovah mba hanao ty asa ila’e. (Sal. 91:11) Nimea’e andraikitse tena lahibey ka i Ana-dahi’ey. (Mat. 28:18) Faie ia ty nitendre’e hitsanogne ty vavake ataontika? Ireke raike avao ty nifily ty hanao izay. I Jehovah, i “Mpijanjigne vavakey” avao ty mijanjigne antika.​—Sal. 65:2.

2. Ino ty ohatse nenga i apostoly Paoly miomba ty vavake hoahy ty hafa?

2 Ndra tie afake mivavake amy i Jehovah miomba ty raha mampinekoneko antika aza tika, le toko’e hivavake hoahy ty hafa ka. Izay ty natao i apostoly Paoly. Nanoratse hoahy ty fiangonagne ta Efesosy tagne ohatse reke tie: “Mivavake ho anareo lognandro avao ka raho.” (Efes. 1:16) Nivavake hoahy ty tsikiraidraike ka reke. Izao ohatse ty nirehafe’e tamy i Timoty: “Misaotse an’Agnahare raho, ... mahatsiaro azo avao raho isake tie, mihalale amy ty vavake handro halegne.” (2 Tim. 1:3) Nivavake miomba ty raha nampinekoneko aze manokagne ty Paoly. (2 Kor. 11:23; 12:7, 8) Faie mbe nanokagne fotoagne hivavahagne hoahy ty hafa avao ka reke.

3. Nagnino tika ro va’e hagnaligno hivavake hoahy ty hafa?

3 Va’e hagnaligno hivavake hoahy ty hafa tika kindraike. Ino ty anto’e? Nirehake anto’e raike ty rahavave atao tihoe Sabrina.a Hoe reke: “Maro ty raha maha rempotse antika amy ty tontolo toy eto. Mifantoke bey loatse amy ty olagne mahazo antikagne tika, hafara’e ze ilaentika avao ty angatahentika amy ty vavake.” Hoe izay ka vao ty raha mahazo azo? Naho izay, le hagnampe azo ty lahatsoratse toy. Ty lahatsoratse toy 1) le hagnazava tie nagnino ro tena lahibey ty mivavake hoahy ty hafa sady 2) hagnomey soso-kevetse miomba ty fomba azo’o anoagne izay.

NAGNINO TIKA RO TOKO’E HIVAVAKE HOAHY TY HAFA?

4-5. Nagnino ty vavake ataontika hoahy ty hafa ro “misy heri’e lahibey”? (Jakoba 5:16)

4 “Misy heri’e lahibey” ty vavake atao hoahy ty hafa. (Vakio ty Jakoba 5:16.) Tena misy voka’e lahibey amy ty raha iaigna ty hafa vao ty vavake ataontika hoahy iareo? Ie! Fa nihay i Jesosy zao tie tsy ho ela, le handietse aze ty apostoly Petera. Hoe areke reke: “Fa nihalale ho azo raho mba tsy ho levogne ty finoa’o.” (Lioka 22:32) Nihay i Paoly ka tie afake magnova raha ty vavake. Naho fa nigadraegne tsy ara-drare’e ta Roma tagne ohatse reke, le nanoratse tamy i Filemona tie: “Mitamà raho tie hafahagne, le hoavy ama’areo agne indraike satria mivavake hoahy nareo.” (Filem. 22) Tena nafahagne vata’e ty Paoly tsiela tafara izay, le afake niheregne nitory indraike.

5 Tsy midika areke zay tie afake mamoresé i Jehovah tika naho fa mivavake. Mahamareke ty raha mampinekoneko ty mpanompo’e reke, le mamale ty fangataha iareo amy ty fotoagne nifilie’e hanoagne izay. Ty fahafantarantika izay, le afake magnampe antika mba hihalale amy i Jehovah miomba ty raha raike iaignantika sady tsy hisalasala hagnenga izay am-pita’e eo.​—Sal. 37:5; 2 Kor. 1:11.

6. Nagnino ro misy voka’e amy ty raha tsapantika miomba ty hafa ty vavake ataontika hoahy iareo? (1 Petera 3:8)

6 Vao mainke “hitretré ty hafa tika” naho mivavake hoahy iareo. (Vakio ty 1 Petera 3:8.) Ty ndaty raike mitretré, le mahamareke ty fijalea ty ndaty hafa sady te hanao raha mba hagnampeagne aze. (Mar. 1:40, 41) Hoe ty androanavy raike atao tihoe Michael: “Naho fa mivavake miomba ty raha ilae ty hafa raho, le vao mainke fantako ty raha sarotse atrehe iareo sady mahavy ahy vao mainke ho tea iareo zay. Mahatsapa raho tie marine iareo ndra tie tsy voamare iareo aza zay.” Mirehake fitahiagne hafa azo boake amy izay ka ty androanavy raike atao tihoe Richard. Hoe reke: “Naho fa mivavake hoahy ty ndaty raike tika, le vao mainke te hanao raha mba hagnampeagne aze. Naho fa itika magnomey fagnampeagne i ndaty nirehafentika tamy i vavakey, le magnampe amy ty famaleagne i vavake nataontika ho azey.”

7. Nagnino ty fivavahantika hoahy ty hafa ro magnampe antika hahay hanahatsahatse ty fiheverantika ty olantika manokagne? (Filipianina 2:3, 4) (Henteo ka i sare rey.)

7 Naho itika mivavake hoahy ty hafa, le hanagne fomba fihevetse soa miomba ty olagne mahazo antika. (Vakio ty Filipianina 2:3, 4.) Sambe miatreke ty olagne amy ty tontolo ambane fahefa i Satana toy eto tika iaby. (1 Jaona 5:19; Apok. 12:12) Naho zatse mivavake hoahy ty hafa tika, le tsy hohalignontika tie ‘ampijalegne manahake izay ka ty rahalahintika iaby magneneke ty tontolo toy.’ (1 Pet. 5:9) Hoe ty mpisava lalagne raike atao tihoe Katherine: “Ty fivavahako hoahy ty hafa, le maniahy ahy tie miatreke raha sarotse ka iareo. Magnampe ahike zay mba tsy hifantoke bey loatse amy ty olagne mahazo ahike manokagne.”

Sare: Rahalahy naho rahavave sambe managne ty ola’e manokagne faie mivavake hoahy ty hafa. 1. Ajaja ampela raike mivavake ambone fandrea’eo naho sare agnate boribory mampiseho keleiagne raike mandeha lakagne mba hilay i ranobeỳ. 2. I keleiagne tamy i sare taloha teoy avao ka miarake mivavake naho sare agnate boribory mampiseho rahalahy raike migadra. 3. I rahalahy migadra tamy sare taloha teoy mivavake am-pirizò ao naho sare agnate boribory mampiseho rahavave raike fa antetse mandre an-dopitaly ao. 4. I rahavave antetse amy sare taloha teoy avao naho sare agnate boribory mampiseho i ajaja ampela raike tamy i sare voaloha’ey. Mitokagne irerike reke ty an-dakilasy ao amy i ajaja rey manao aniveriseray.

Magnampe antika tsy hifantoke amy ty olantika manokagne ty vavake ataontika hoahy ty hafa (Fehentsoratse 7)d


MILA TY VAVAKE ATAONTIKA IAREO

8. Ia iaby ty azontika ampiliregne amy ty vavake? Magnomeza ohatse.

8 Afake mivavake ho an’ia tikagne? Afake mivavake hoahy ty ndaty amy ty fitambara’e tika. Ohatse zao, hoahy ze managne olagne ara-pahasalamagne, hoahy ze tanora tsikihegne naho miatreke fanereagne an-dakilasy agne ndra hoahy ze miatreke raha sarotse noho ireke fa antetse. Maro amo o mpiharo finoagne amantikagneo ka ty tohere ty keleia’e ndra o fitondragneo. (Mat. 10:18, 36; Asa. 12:5) Ty ila’e ka mienga ty tragno’e noho ty korontagne ara-politike. Misy ka ty tra ty loza arake ty natiora. Va’e tsy ho haintika i rahalahy naho rahavave rey. Faie naho itika mivavake hoahy ty hafa, le manoro tie magnorike i lily i Jesosy tihoe ‘mifankateavay.’​—Jaona 13:34.

9. Nagnino tika ro toko’e hivavake hoahy ze mitarike agnivo ty fandamina i Jehovah eo naho ty valy iareo?

9 Afake mivavake hoahy ze mitarike ty fandamina i Jehovah toy ka tikagne. Agnisa izay o Filan-keve-pitantanagneo naho ty mpagnampe iareo, o Komity Sampagneo, ty mpiandraikitse amy birò i sampagne agne, o mpiandraikitse faritseo, ty androanavy amy fiangonagne eo naho o mpagnampe amy ty fiangonagneo. Managne ty raha mampinekoneko aze manokagne ty ankamaroa o rahalahy reo, faie mbe mahafoe tegna iareo, le magnampe antika. (2 Kor. 12:15) Mirehake hoe izao ohatse ty mpiandraikitse faritse raike atao tihoe Mark: “Ty nilavitse i rae aman-dreneko fa antetse rey ty agnisa ty raha tena tsy nimora tamako. Sambe tsy salama iareo. Ndra tie afake mikarakara soa iareo aza i rahavavekoy naho ty vali’e, le mbe malahelo avao raho satria voafetra ty raha azoko atao hoahy iareo.” Ndra tie haintika ndra tsy haintika ty raha iaby mampinekoneko o rahalahintika miasa mafe reo, le soa naho mivavake hoahy iareo avao tika. (1 Tes. 5:12, 13) Afake mivavake hoahy ty valy i rahalahy rey ka tika satria iareo manohagne avao i valy iareo rey mba hahafaha i rahalahy rey manohy avao i fanendreagne ampanoegne iareo rey.

10-11. Hazavao tie nagnino ro mampifale i Jehovah ty vavake amy ty ankapobei’e hoahy o rahalahy naho rahavaventikagneo.

10 Nirehafentika teo tie, afake mivavake mateteke hoahy o rahalahy naho o rahavaveo amy ty fitambara’e tika. Ohatse zao, ndra tie tsy misy ndaty aza avy an-tsaintika ao, le afake mangatake amy i Jehovah tika mba hagnampe ze am-pirizò agne ndra hampionogne ze nimate longo tsy foen-troke. Hoe ty androanvy raike atao tihoe Donald: “Sambe managne ty raha sarotse atrehe’e o rahalahy naho rahavave iabio. Azontika atao areke kindraike ty manao vavake amy ty ‘ankapobei’e’, le azontika ampiliregne ao ze ndaty iaby mijale.”

11 Mampifale i Jehovah vao ty vavake hoe izay? Mazava hoaze! Tsy tena fantantika ty raha manokagne ilae o mpiara-manompo amantikagneo. Soa areke ty manao vavake amy ty ankapobei’e hoahy ty rahalahy naho rahavave maromaro. (Jaona 17:20; Efes. 6:18) Ty vavake hoe izay, le magnaporofo tie ‘tea o rahalahy iabio’ tika.​—1 Pet. 2:17.

NAHO FA MIVAVAKE HOAHY TY TSIKIRAIDRAIKE

12. Nagnino ty fandinehantika ty raha iaigna o rahalahy naho rahavaveo ro magnampe antika hanao vavake voafaritse soa?

12 Fantaro ty raha iaigna iareo. Ankoatse tihoe mivavake hoahy o rahalahy naho rahavaveo amy ty fitambara’e, le soa ka ty mivavake hoahy ty tsikiraidraike sady manognogne ty agnara’e. Misy ndaty marare mafe vao ty amy fiangona’areo eo? Kivy vao ty tanora raike satria va’e miatreke fanereagne ty an-dakilasy agne? Misy rae ndra rene miteza raike ty ana’e vao mikezake mafe mba hiteza i ana’ey “arake ty anatse mea i Jehovah naho ty fanoroa’e”? (Efes. 6:4) Tena ho tea naho hitretré ty hafa rehe naho mamantatse ty raha iaigna iareo. Vao mainke handrisike azo hivavake hoahy iareo zay.b​—Rom. 12:15.

13. Akore ty hahafahantika mivavake hoahy ze ndaty mbe tsy nifankahita amantika?

13 Mivavaha hoahy ty hafa, le tognono ty agnara’e. Afake manao izay avao tika ndra tie mbe tsy nifankahita amantika aza iareo. Eretsereto ohatse i rahalahy naho rahavaventika migadra amy ty tane sambe hafa agne rey, agnisa izay ty a Crimée, Érythrée, Rosia, naho a Singapour agne. Afake mahatrea ty agnara i aze migadrac rey rehe amy jw.org ao. Hoe ty mpiandraikitse faritse raike atao tihoe Brian: “Sorateko ty agnara i mpiharo finoagne amako migadra rey, le boakeo tognoneko. Naho fa manao izay raho, le tsy halignoko i ndatỳ sady ampilireko amy ty vavake manokagne ataoko.”

14-15. Ino ty hagnampe antika hanao fangatahagne voafaritse soa?

14 Manoa fangatahagne voafaritse soa. Nanoro hevetse hoe izao ty Michael, i nirehafegne taloha tagney: “Naho fa iraho mamaky ty tantara i rahalahy migadra rehafegne amy jw.org ao rey, le kezaheko eretseretegne ty raha ho nitsapako naho iraho tamy ty toera iareo. Va’e hinekoneko miomba i valiko raho sady teako ho azo antoke naho voakarakara soa reke. Magnampe ahike areke zay mba hirehake raha voafaritse soa naho fa mivavake hoahy i rahalahy manambaly migadra rey.”​—Heb. 13:3, f.a.p.

15 Naho fa itika misaintsaigne ty raha va’e tsy maintsy iaigna o rahalahy am-pirizò agneo, le hahatrea fomba hafa hanoagne vavake voafaritse soa. Azontika atao ohatse ty mivavake mba hahavy i mpiambegne gadra rey ho soa fagnahy amy iareo sady hahavy ze manam-pahefagne hagnenga o rahalahio hanompo an-kalalahagne. (1 Tim. 2:1, 2) Afake mivavake ka tika mba hahazo fampaherezagne boake amy ty ohatse soa enga i rahalahy tsy mivalike rey ty ndaty amy ty fiangonagne an-toeragne eo. Mivavake ka tika mba hovoamare i ndaty tsy vavolombelogne rey ty findesam-batagne soa anagna i migadra rey, le hitsanogne i hafatse torientikay iareo. (1 Pet. 2:12) Afake manao raha hoe ireo tika naho fa mivavake hoahy o mpiara-manompo miatreke raha sarotseo. Naho itika mamantatse ty raha iaigna iareo, manognogne ty agnara iareo vaho manao fangatahagne voafaritse soa naho fa mivavake, le manoro tie ‘mifankatea.’​—1 Tes. 3:12.

MAHAIA MANAHATSAHATSE NAHO FA MIVAVAKE

16. Nagnino tika ro toko’e hanahatsahatse naho fa mivavake? (Matio 6:8)

16 Nitreantika fa va’e hagnova raha ty vavake ataontika. Faie mila mahay manahatsahatse tikagne. Naho fa mivavake tika, le tsy toko’e hampahafantatse i Jehovah tie, mbe misy raha tsy oni’e ndra ka tsy toko’e hanoro hevetse aze tie, misy fomba tena soa azo andaminagne i olagney. Ony i Jehovah tie ino ty ilae o vahoa’eo ndra tie mbe tsy hay iareo ndra mbe tsy haintika aza zay. (Vakio ty Matio 6:8.) Nagnino areke tika ro toko’e hivavake hoahy ty hafa? Ankoatse i anto’e nirehafentika teo rey, le izay ka ty anoroantika tie tena mitretré iareo tika. Hatea ty mahavy antika hifampivavake. Mahafale i Jehovah ty mahavazoho o vahoa’eo tea ty hafa manahake aze.

17-18. Azo oharegne amy ty ino ty vavake ataontika hoahy o rahalahy naho rahavaveo?

17 Naho itika mivavake hoahy o mpiara-manompò, le atorontika tie tea iareo tika sady voamare i Jehovah zay, ndra tie hoe tsy misy voka’e amy ty raha iaigna iareo zay aza i vavake nataontikay. Eretsereto ohatse tie misy keleiagne raike managne anake roe, lahilahy naho ampela. Marare am-pandreagne eo i raike lahilahỳ, le i rahavave’ey mihalale aman-drae’e tie: “Ajafady baba mba manoa raha hoahy o rahalahikò fa tena marare vata’e reke!” Fa hay i raey ty fomba handaminagne i olagney sady teà’e i ana-dahi’ey, le fa mikarakara soa aze reke. Faie tena mahafale i raey ty mahatrea i anak’ampela’ey mitretré i rahalahi’ey, le mihalale ama’e mba hagnampe aze.

18 Mandrisike antika hifampitretré naho hifampivavake hoe izay ka ty Jehovah. Ty fanoantika izay, le manoro tie tsy tea tegna tika fa mipay ze hahasoa ty hafa. Voamare i Jehovah zay. (2 Tes. 1:3; Heb. 6:10) Nirehafentika teo ka tie ty raha ila’e amy i vavake ataontikay, le afake magnova ty raha iaigna i ndatỳ. Lonike areke tika iaby mba tsy hagnaligno hifampivavake.

AKORE TY HAMALEA’O IRETOA?

  • Amy ty fomba akore ty vavake ataontika ro “misy heri’e lahibey”?

  • Nagnino tika ro toko’e hivavake hoahy o rahalahy naho rahavaveo amy ty fitambara’e?

  • Ino ty azontika atao mba hanoagne vavake voafaritse soa hoahy ty tsikiraidraike?

HIRA 101 Miara-miasa sy Miray Saina

a Novagne ty agnaragne ila’e ato.

b Henteo amy jw.org/tdx ao ty video tihoe Takeshi Shimizu: “Mpijanjigne Vavake” ty Jehovah.

c Mba hahatreava’o ty agnara i mpiharo finoagne amantika migadra rey, le karoho amy jw.org/mg ao tihoe “Vavolombelon’i Jehovah Gadraina Noho ny Finoany (Isaky ny Tany).”

d SARE: Rahalahy naho rahavave miatreke olagne sambe hafa faie mivavake hoahy ty hafa.

    Fagnajariam-boke Tandroy (2008-2025)
    Hiboake
    Hizilike
    • Tandroy
    • Hizara
    • Firafitse
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Fifagnekeagne
    • Fifagnekeagne Miomba ty Tsiambaratelo
    • Fanapahan-kevetse Miomba i Fifagnekeagney
    • JW.ORG
    • Hizilike
    Hizara