Etena kayotshama lolango laki nzambi la nkɛtɛ
LAM’AKETSHA Yeso ambeki ande dia nɔmbaka ɔnɛ: ‘Lolango layɛ latshame la nkɛtɛ oko atshamalɔ l’olongo,’ nde akatɛkɛta oko ɔnɛ lakasɛnaka l’olongo nde la She. (Mateu 6:10; Joani 1:18; 3:13; 8:42) La ntondo ka nde ndjotɔ oko onto, nde akasɛnaka l’etena kele dui tshɛ diakasalemaka l’olongo ndo la nkɛtɛ diakɔtɔnɛka la lolango la Nzambi. Ɔsɔ aki tena di’ɔngɛnɔngɛnɔ diakawatongaka.—Tukedi 8:27-31.
Nzambi akatonge ntondo ditongami dia lo nyuma, mbut’ate, ‘andjelo ande, watokitanyiyaka dui diande.’ Vɔ waki ndo wekɔ ‘ekambi ande, wasala lolongo lande.’ (Osambu 103:20, 21) Onde ondjelo tshɛ aki la lotshungɔ la sala kɛnɛ kalangande? Eelo, ndo l’etongelo ka nkɛtɛ, ‘ana waki Nzambi asɔ wakatatɛ mbuda nsaka y’ɔngɛnɔngɛnɔ.’ (Jobo 38:7) Nsaka y’ɔngɛnɔngɛnɔ shɔ yakɛnyaka dia wakangɛnangɛna sangwelo diaki Nzambi ndo vɔ wakɔtɔnganyiya lolango lawɔ la lɔnɛ laki Nzambi.
L’ɔkɔngɔ wa nde tonga nkɛtɛ, Nzambi akakilɔngɔsɔla di’anto mbidjasɛ lɔkɔ ndo l’ekomelo nde akayotonga pami la womoto la ntondo. (Etatelu, tshapita 1) Onde nsaka yakakoke mbidama lo dikambo di’otongelo wa pami ndo womoto la ntondo? Ɔkɔndɔ wakasambiyama mbutaka ɔnɛ: ‘Oma lâsɔ Nzambi akɛnyi dia kɛnɛ tshɛ kakandatonge kaki dimɛna efula,’ eelo, kɛnɛ tshɛ kakandatonge kaki kokele aha l’ɛkɔmɔ.—Etatelu 1:31.
Aki lolango laki Nzambi lo dikambo di’ambutshi aso wa ntondo ndo di’anawɔ? Lo ndjela Etatelu 1:28, lɔ laki nto dimɛna efula: “Ndi akâtshokola; akawatela ati: Nyuyali la diwutshi, nyufulaneli, nyuludia kete, nyuyûleli. Nyuleli nsi ya lu ashi a waki, fudu ya l’ulungu, la dikendakenda tshe dieli la lumu diakendakenda la kete.” Dia kotsha ɔkɛndɛ wa dimɛna efula ɔsɔ, ambutshi aso wa ntondo, wakahombe tetemala la sɛna pondjo pondjo, ndo anawɔ nto wotohomba sɛna pondjo pondjo. Ndoko mpokoso, wɛngiya, pâ kana nyɔi kohakomɛ.
Ɔsɔ aki etena kakasalemaka lolango laki Nzambi l’olongo ndo la nkɛtɛ. Onto lasala lolango lande mongaka l’ɔngɛnɔngɛnɔ w’efula lo sala dikambo sɔ. Ko lende akayotomba kɔlɔ?
Tɔfwɛfwɛ ta wanyandja takayodjamaka lo kɛnɛ kendana la lolango laki Nzambi. Koko tɔfwɛfwɛ tɔsɔ takakoke shidiyama. Tɔfwɛfwɛ tɔsɔ mbakayɔtshiyaka etena k’otale k’asui ndo k’ɔkɛyi kamboyodja ofukutanu lo kɛnɛ kendana la lolango laki Nzambi lo dikambo di’anto. Ndo sho lawɔ mbodiɛnɛ l’asui ndo l’ɔkɛyi ɔsɔ. Ko aki tɔfwɛfwɛ tɔsɔ na?
Lolango laki nzambi l’etena k’ɔtɔmbɔkwɛlɔ
‘Ɔnaki Nzambi’ ɔmɔtshi la lo nyuma akayɛna ɔlɔlɔ mbidja wekamu lo lolango laki Nzambi lo dikambo di’anto ndo oyango ande aki wa nde ndjakondjiyɛ wahɔ ndamɛ. Lam’akatetemala etongami ka lo nyuma kɛsɔ kanyiya dikambo sɔ, mbakandatalekaka ndodja otema ande la nsaki ndo mbakandatalekaka kotwama la nsaki kakɔ. (Jakoba 1:14, 15) Ondo nde akakanyiya ɔnɛ, naka dimi konya pami la womoto la ntondo dia vɔ mpokamɛmi lo dihole dia vɔ mpokamɛ Nzambi, kete weho akɔ tshɛ Nzambi ayetawɔ dia lowandji lɔmɔtshi lalɔshana la lande monga. Ondo nde akɔsaka dia Nzambi hatowadiaka, nɛ dia naka nde sala dikambo sɔ, kete sangwelo diande hatokotshama. Nde akafɔnya dia Jehowa Nzambi ayotshikitanya sangwelo diande, lo mbetawɔ lowandji laki etongami kande ka lo nyuma kɛsɔ, ɔnɛ lele ditongami Diande dia la nkɛtɛ wayokitanyiyaka awui ande. Lo yoho yasungana, ɔtɔmbɔki ɔsɔ akayelamɛka l’ɔkɔngɔ ɔnɛ, Satana, mbut’ate ‘Ɔndɔshi.’—Jobo 1:6.
Satana akakotsha kɛnɛ kaki l’otema ande, nde akasawola la womoto. Nde akôtshutshuya dia mɔnyɔla lolango laki Nzambi ndo tatɛ sala akambo woho walangande lo mbotɛ ɔnɛ: “Yaa! Nyu hanyuvo mete. . . . Nyayuyala uku [Nzambi], nyayeya akambu w’ololo ndu akambu wa kolo.” (Etatelu 3:1-5) Womoto akɛnyi dia dui sɔ diayowosha lotshungɔ, ɔnkɔnɛ, nde aketawɔ lo fɔnya dia dui diakɔ diayowosha yoho ya lɔsɛnɔ ya dimɛna efula. L’ɔkɔngɔ diko, nde akayotshutshuyaka omɛnde dia nde lawɔ ndɛ olowa wakasekɛma.—Etatelu 3:6.
Ɔsɔ komonga lolango laki Nzambi le Adama la Eva. Ɔsɔ aki lolango lawɔ. Ndo dui sɔ diakahombe monga l’etombelo wa kɔlɔ efula. Nzambi akashile mbatɛ dia yoho ya lɔsɛnɔ shɔ ayowakonya lo nyɔi. (Etatelu 3:3) Vɔ kotongama l’akoka wa ndjalɔmbɔla dimɛna aha l’ekimanyielo ka Nzambi. (Jeremiya 10:23) Ndo nto, takawahombe monga nto kokele, ndo wakahombe ndjosambiyɛ anawɔ eongelo kaha kokele ndo nyɔi. (Romo 5:12) Ndoko kakakoke sala Satana di’aha etombelo ɛsɔ komɛ anto.
Onde akambo asɔ wakakoke tshikitanya lo pondjo sangwelo kana lolango laki Nzambi lo dikambo di’anto ndo dia nkɛtɛ? Kema. (Isaya 55:9-11) Koko ɔtɔmbɔkwɛlɔ wakonyiya akambo wakahombe kandɔma: Onde anto kokaka ‘monga oko Nzambi, lo mbeya ɔlɔlɔ la kɔlɔ’ oko wakate Satana? Mbut’ate, naka vɔ tosha etena k’otale, onde tayokoka shikikɛ shoamɛ kɛnɛ kele ɔlɔlɔ la kɔlɔ, kɛnɛ kele la wahɔ ndo kɛnɛ kele bu la wahɔ l’akambo tshɛ wa lo lɔsɛnɔ? Onde Nzambi mbasungana anto monga l’okitanyiya wa tshɛ le nde, nɛ dia yoho yande ya nɔmbɔla mboleki dimɛna? Onde sungana anto monga l’okitanyiya wa tshɛ lo lolango lande? Ngande wayoyokadimola lo wembola ɛsɔ?
Aki paka yoho yâmɛ ya kandola akambo asɔ la ntondo ka ditongami tshɛ diele la timba: Yoho yakɔ ele tshika wanɛ wayayangɛ dipanda la ntondo ka Nzambi dia mɛnya dia vɔ kokaka ndjalɔmbɔla dimɛna aha l’ekimanyielo kaki Nzambi. Mbâdiaka tsho totondokoka kandola akambo wakonyiyama. Lo tshika anto dia vɔ ndjalɔmbɔla vɔamɛ l’etena k’otale efula mbakahombe Nzambi kandola akambo asɔ, nɛ dia etombelo wotoyɛnama hwe. Nzambi akɛnya dia yoho shɔ mbayondokandola akambo lam’akandatɛ womoto dia nde ayota ana. Nkumbo k’anto kakahombe tatɛ etena kɛsɔ. Diɛsɛ oma lo yoho yakasale Nzambi shɔ mbeso sho tshɛ la lɔsɛnɔ ɛlɔ kɛnɛ!—Etatelu 3:16, 20.
Koko dui sɔ hadiolembetshiya dia Nzambi akahombe tshika anto ndo ɔna la lo nyuma lakatɔmbɔkɔ ɔsɔ dia sala tshɛ tshɛ kakawalange. Nzambi kombisha onto okina lowandji lande kana tshika sangwelo diande. (Osambu 83:18) Nde akakɛnɛmɔla dikambo sɔ lo mbuta woho wayɔtɛtshatɛtshama ɔpɔhɔdi w’ɔtɔmbɔkwɛlɔ ndo woho wayondonya etombelo tshɛ wa kɔlɔ. (Etatelu 3:15) Koko oma l’etatelo, wakalake nkumbo k’ana w’anto lotshungɔ.
L’edjedja ka wonya, ambutshi aso wa ntondo ndo anawɔ wakayoyanyaka oma l’ɛlɔmbwɛlɔ kaki Nzambi. Dia Nzambi shimba etombelo tshɛ wa kɔlɔ w’oma lo yɛdikɔ yawɔ, nde akahombe mbafundɛ lolango lande l’oseka dikambo tshɛ diakawahombe sala. Kɛsɔ tshɛ ele dia shimba di’aha anto akina ndjɔtɔmbɔkwɛ Nzambi.
Lo mɛtɛ, anto koka sɔna ɛlɔmbwɛlɔ kaki Nzambi. Vɔ koka mbeka ele lolango laki Nzambi lo dikambo di’anto lo etena kɛnɛ ndo ndjaɔtɔnganyiya lalɔ dimɛna dimɛna. (Osambu 143:10) Koko, vɔ hawotohandɔ oma l’ekakatanu edja tshɛ kele dikambo diendana l’ɔtɔmbɔkwɛlɔ w’anto atakandɔma tshɛ.
Etombelo waya oma l’ɛsɔnwɛlɔ w’onto ndamɛ wakɛnama oma k’etatelo k’ɔkɔndɔ w’anto. Kɛna, ɔn’enondo la lanɛ la nkɛtɛ akadiake Abɛlɛ w’ɔnango nɛ dia “akambu andi waki kolo, la wa onangu waki ololo.” (1 Joani 3:12) Ɔsɔ komonga lolango laki Nzambi, nɛ dia Nzambi akewola Kɛna ndo l’ɔkɔngɔ diko nde akawosha dilanya. (Etatelu 4:3-12) Kɛna akasɔnɛ dipanda diaki Satana ndo akayokomaka lo wolo wa ‘kanga kɔlɔ.’ Anto akina wakayele ɛnyɛlɔ kande.
L’ɔkɔngɔ w’ɛnɔnyi ndekana 1500, “kete yakayala kolo lu ashu a [Nzambi], yakaluli too la akambu wa ngala.” (Etatelu 6:11) Yɛdikɔ ya wolo yakahombe mbɔsama dia kokɛ nkɛtɛ oma l’elanyelo. Nzambi akɔshi yɛdikɔ lo ndɔsha mvula k’elola l’andja w’otondo ndo lo kokɛ nkumbo ɔtɔi ka losembwe kakasɛnaka l’etena kɛsɔ: Nɔa, wadɛnde, anande ndo wadi w’anande. (Etatelu 7:1) Sho tshɛ tekɔ tokanula tawɔ.
Tatɛ oma lo nshi ya Nɔa, Nzambi ekɔ lo nɔmbɔla wanɛ walanga mɛtɛ mbeya lolango lande. Nde akasha apami wele la kɔlamelo nyuma kande dia vɔ funda awui wakandawatɛ dikambo di’onto tshɛ layoyanga ɛlɔmbwɛlɔ kande. Awui asɔ fundama lo Bible. (2 Timote 3:16) La ngandji tshɛ, nde aketawɔ di’akanga wa kɔlamelo monga la diɔtɔnganelo di’ɔlɔlɔ la nde, kana koma angɛnyi ande. (Isaya 41:8) Nde akawasha wolo waki lawɔ ohomba dia mbikikɛ ekakatanu wɛnya anto pâ lo nunu di’ɛnɔnyi diambeta tatɛ oma l’ɔtɔmbɔkwɛlɔ. (Osambu 46:1; Filipi 4:13) Sho pombaka mɛtɛ monga la lowando l’akambo asɔ tshɛ!
‘Lolango layɛ latshame’—tshɛ lo tshɛ
Kɛnɛ kambosala Nzambi polo ndo ɛlɔ kɛnɛ bu kɛnɛ tshɛ kakandasangoya dikambo di’anto? Ɔpɔstɔlɔ Petero akafunde ate: “Keli ne dia daka diandi, mbalungamelasu ulungu w’uyuyu la kete y’uyuyu, lene udjashi akambu w’ololo.” (2 Petero 3:13) Ɔtɛkɛta wa didjidji ɔsɔ mendanaka la lowandji l’oyoyo lele lâdiko di’anto ndo tshunda di’oyoyo di’anto diele lo ɛlɔmbwɛlɔ ka lowandji lɔsɔ.
Lo nembetshiya awui hwe hwe, Danyɛlɛ akafunde ate: “Lu nshi ya khumi ya dikanga yako, [Nzambi] leli l’ulungu ayutundja diulelu diahalanaki pundju. . . . Dio diayulanya waulelu ako tshe, diayâshila ushiki, ku dio diame diayushikikala pundju.” (Danyele 2:44) Prɔfɛsiya kɛnɛ nembetshiyaka ekomelo ka dikongɛ nɛ di’akambo ndo woho wayodohɛnama oma le Diolelo kana lowandji laki Nzambi. Ɔsɔ mɛtɛ ekɔ lokumu l’ɔlɔlɔ! Ata ndo dionga dia lokaki diambolodja andja ɔnɛ l’awui wa ngala wadja okama wa nkɛtɛ ɔnɛ lo wâle hatonga nto.
Etena kakɔna kayosalema akambo asɔ? Ambeki waki Yeso wakambola ɔnɛ: “Ututeli, etena kakona kayuyala akambu aso? Ayuyala djimbitelu yakona ya lam’ayuyuya ndu y’ekumelu k’etena kene?” Tshenyi mɔtshi y’okadimwelo waki Yeso mbutaka ɔnɛ: “Lukumu l’ololo lone la diulelu layusambishama lu kete tshe, uku omenyi le wedja tshe. L’okongo diku, ekumelu kayuya.”—Mateu 24:3, 14.
Anto tshɛ mbeyaka di’olimu ɔsɔ w’esambishelo wekɔ lo kambema ɛlɔ kɛnɛ l’andja w’otondo. Wɛmɛ ekɔ lo mɛna dikambo sɔ lo dihole diodjashiyɛ. Lo dibuku diande diele l’ɔtɛ a dui ɔnɛ These Also Believe (Vɔ Lawɔ Wambetawɔ), Prɔfɛsɛrɛ Charles Braden akafunde ate: “Ɛmɛnyi wa Jehowa wambolodja mɛtɛ mɛtɛ nkɛtɛ k’otondo l’esambishelo kawɔ. . . . Ndoko olui w’ɔtɛmwɛlɔ ɔtɔi l’andja ɔnɛ wele l’ohetoheto ndo l’etete l’odianganelo wa lokumu l’ɔlɔlɔ la Diolelo oko Ɛmɛnyi wa Jehowa.” Ɛmɛnyi wa Jehowa wekɔ lo sambisha lokumu l’ɔlɔlɔ lɔsɔ lo wedja ndekana 230 l’ɛtɛkɛta suke la 400. Olimu ɔsɔ watakambemaka ndoko lushi oko wakambemawɔ ɛlɔ kɛnɛ. Ɔsɔ ekɔ djembetelo mɔtshi yɛnya di’etena ka Diolelo diaki Nzambi kumiya la mandji y’ana w’anto kekɔ lo ndjasukana.
Diolelo diakate Yeso ɔnɛ diayosambishama ele nɛ diakandetsha ambeki dia nɔmbaka lo dɔmbɛlɔ di’ɛnyɛlɔ diata ɔnɛ: “Diulelu diaye diayi. Lulangu laye latshami la kete uku atshamalo l’ulungu.” (Mateu 6:10) Eelo, Diolelo sɔ diekɔ ehomɔ kayokamba la Nzambi dia kotsha sangwelo ndo lolango lande lo kɛnɛ kendana l’anto ndo la nkɛtɛ.
Dui sɔ alangadiɔ nembetshiya? Enyelo 21:3, 4 kadimolaka ɔnɛ: “Ku lakuki diui dia wulu uma lu kiti ka diulelu diata ati: Enda endjaselu ka [Nzambi] keko l’atei w’antu! Ndi ayundjase lawo ku vo wayuyala antu andi. [Nzambi] ndame ayuyala lawo, ndu ayuyala [Nzambi k]awo. Ndi ayukitula asoi tshe lu ashu awo; nyoi hayuyala ntu, delu hadiuyala ntu, kuyanga ndjawi, kuyanga kandji. Akambu wa ntundu wambushila.” Oma l’etena kɛsɔ, lolango laki Nzambi layotshama la nkɛtɛ ndo l’olongo, tshɛ lo tshɛ.a Onde wɛ hakombola ndjɔsɛna l’andja ɔsɔ?
[Nɔtɛ ka l’ɛse ka dikatshi]
a Naka wɛ nangaka mbeka akambo efula lo kɛnɛ kendana la Diolelo diaki Nzambi, kete ɛnana l’Ɛmɛnyi wa Jehowa wa lo ngelo kanyu kana toma mukanda l’adrɛsɛ ɔmɔtshi wele lo lɛkɛ la 2 la periodikɛ kɛnɛ.
[Osato wa lo lɛkɛ 4]
Ndjalɔmbɔla aha l’ekimanyielo ka Nzambi ayela mpokoso