Totetemale monga la lɔkɛwɔ la pudipudi lo kokɛ otema aso
“Okolamelaki nama utema aye l’eteti, ne dia uma loko katutumbaka teko dia lumu.”—TUKEDI 4:23.
1-3. (a) Ngande wɛnya anto mbala efula dia vɔ hawɔsɛ lɔkɛwɔ lawɔ la pudipudi la nɛmɔ? Sha ɛnyɛlɔ. (b) Bonde kele ekɔ ohomba sɛdingola nɛmɔ diele la lɔkɛwɔ la pudipudi?
SANGO koka mɛnama lo washo oko diaya omusu. Ondo diɔ hadioyokoka mbisha ɛlɛngɛlɔ ka dimɛna lo luudu. Lo weho akɔ tshɛ, mbokɛmaka dia kanga sango sɔ hayokamba ladiɔ nto efula. Akayokomaka dia sango sɔ ndjosondjama l’oshinga a wɔdu wa dɔlara 29 tsho. Koko, l’ɔkɔngɔ w’ɛnɔnyi engana eto, akayɛnama dia sango diakɔ diaki la nɛmɔ dia suke la miliyɔ ɔtɔi ka dɔlara! Eelo, diɔ diakayonga ɛngɔ kahaleke mɛnama. Ohokanyiya woho wakayaoke ɔnɛ laki kanga sango sɔ ntondo laki kombodiɔsa la nɛmɔ!
2 Dui dia woho akɔ wâmɛ komaka mbala efula lo kɛnɛ kendana la lɔkɛwɔ la pudipudi kana l’ɔlɔlɔ. Ɛlɔ kɛnɛ, Anto efula hawɔsɛ lɔkɛwɔ lawɔ la pudipudi la nɛmɔ. Amɔtshi mbɔsaka lɔkɛwɔ la pudipudi oko dui diambeta loowe, mbut’ate dui dimɔtshi diahasungana anto wa nshi nyɛ disala. Diakɔ diashishawɔ lɔkɛwɔ lawɔ la pudipudi l’ɔtɛ wa difuto dia yema tshitshɛ. Amɔtshi shishaka lɔkɛwɔ lawɔ la pudipudi l’ɔtɛ wa yema y’ɛngɛnɔngɛnɔ wa dieyanelo wa tshinyi ya wonya. Akina lishishaka l’elongamelo ɔnɛ wayɔlɛnyama efula oma le onto lele bu pami kana womoto oko nde.—Tukedi 13:20.
3 Anto efula ndjeyaka nɛmɔ diaki la lɔkɛwɔ lawɔ la pudipudi paka l’edjedja ka wonya. Oshishelo wa lɔkɛwɔ lawɔ la pudipudi ndjongaka dui dia lonyangu efula. Oko wata Bible, etombelo wonga l’awui wa mindo mongaka oko lɔlɛngɔ ndo “ululu uku kundju.” (Tukedi 5:3, 4) Ngande wakokayɛ monga ndo nama lɔkɛwɔ layɛ la pudipudi l’andja ɔnɛ wambokokanɛ awui wa kɔlɔ? Tayɔtɛkɛta dia awui asato wakokaso sala.
Lama otema ayɛ
4. Otema wa didjidji kɛdikɛdi na, ndo bonde kahombaso mbôlama?
4 Yoho ya dimɛna ya nama lɔkɛwɔ la pudipudi ele nama otema. Bible mbutaka ɔnɛ: “Okolamelaki nama utema aye l’eteti, ne dia uma loko katutumbaka teko dia lumu.” (Tukedi 4:23) Naa “utema aye” watɛkɛtawɔ lanɛ? Ɔsɔ bu otema wa mɛtɛ mɛtɛ. Otema ɔsɔ ekɔ wa didjidji. Vɔ mendanaka la lonto layɛ la l’etei, kâmɛ la tokanyi tayɛ, l’ekanelo ndo la nsaki yayɛ. Bible mbutaka ɔnɛ: ‘Olange Jehowa, Nzambi kayɛ l’otema ayɛ tshɛ, l’anima ayɛ tshɛ ndo la wolo ayɛ tshɛ.’ (Euhwelu k’Elembe 6:5) Yeso akayɛnya dia didjango sɔ mboleki woke tshɛ. (Mako 12:29, 30) Lo mɛtɛ, otema aso ekɔ ɛngɔ ka nɛmɔ efula. Sunganaka mɛtɛ mbôlama.
5. Ngande wakoka otema monga ohomba ndo wâle le so?
5 Ɔnkɔnɛ, Bible mbutaka nto ɔnɛ: “Utema ndeka diango tshe lukesu, vo weko kolo efula.” (Jeremiya 17:9) Ngande wakoka otema monga lokeso, mbut’ate wâle le so na? Ɛnyɛlɔ mutuka ekɔ ehomɔ ka dimɛna efula kakoka kânga mbitsha lɔsɛnɔ l’onto etena katomba dui dimɔtshi dia wanyandja. Koko, naka shufɛlɛ hakɛndjikɛndjisha mutuka akɔ dimɛna, lo tengesolaka yenda tena la tena, kete vɔ koka koma ehomɔ kokuki mbela nyɔi. Woho akɔ wâmɛ mbele, naka wɛ halami otema ayɛ dimɛna, kete vɔ wayɔlɔmbwama la weho tshɛ wa nsaki kana wa tɔsɛngiya ta kɔlɔ ko mpokoso koka ndjokomɛ lɔsɛnɔ layɛ. Ɔtɛkɛta wa Nzambi mbutaka ɔnɛ: “One latekamaka utema andi hita, eli kanga enginya. Keli one latokendakendaka lu akambu a yimba, ayushimbamela.” (Tukedi 28:26) Lo mɛtɛ, wɛ koka kɛndakɛnda la lomba ndo mbewɔ mpokoso naka wɛ kamba l’Ɔtɛkɛta wa Nzambi dia vɔ kɔlɔmbɔla oko wakokayɛ menda kartɛ kɛnya woho wele mboka la ntondo ka wɛ munda lɔkɛndɔ lɔmɔtshi.—Osambu 119:105.
6, 7. (a) Ekila kɛdikɛdi na, ndo bonde ketɔ ohomba le ekambi waki Jehowa? (b) Ngande weyaso dia anto wele bu kokele koka kɛnɛmɔla dionga di’ekila diaki Jehowa?
6 Otema aso hakoke mbɛlɛ vɔamɛ otsha lo lɔkɛwɔ la pudipudi. Sho mbahomba nɔmbɔla otema aso otsha lo mboka kɛsɔ. Yoho mɔtshi ya ntsha dui sɔ ele sɛdingola ohomba wele la lɔkɛwɔ la pudipudi. Dionga sɔ kakatana efula la ekila, ndo nembetshiyaka pudipudi, aha la vadi ndo okakitɔnelo wa la pɛkato. Ekila ekɔ dionga dia nɛmɔ efula diele etenyi ka woke ka lonto laki Jehowa Nzambi. Nkama y’avɛsa wa lo Bible kakatanyaka dionga sɔ la Jehowa. Diakɔ diata Bible ɔnɛ “Ekila le [Jehowa].” (Etumbelu 28:36) Lâsɔ, naa diɔtɔnganelo diakoka monga lam’asa dionga dia dimɛna efula sɔ la anto wele bu kokele?
7 Jehowa totɛka l’Ɔtɛkɛta ande ate: “Nyuyali ekila, ne dia dimi leko ekila.” (1 Petero 1:16) Eelo, sho koka mbokoya ekila kaki Jehowa. Sho koka monga pudipudi la ntondo kande, lo nama lɔkɛwɔ laso la pudipudi. Lâsɔ, lam’ayalamaso oma l’etsha wa mindo, wa kɔlɔ, sho salaka dia monga la diɛsɛ dia dimɛna efula ndo dia diambo, mbut’ate diɛsɛ dia kɛnɛmɔla dionga dia dimɛna diaki Nzambi Nkum’Olongo! (Efeso 5:1) Sho hatokoke mɛna di’oko hatokokaki sala dui sɔ nɛ dia Jehowa ekɔ Owandji wele la lomba ndo l’ekanelo k’ɔlɔlɔ wahone pondjo dia sho sala kɛnɛ kahɛdimi laso. (Osambu 103:13, 14; Jakoba 3:17) Lo mɛtɛ, dia nama lonyuma ndo lɔkɛwɔ la pudipudi paka mbidja welo efula. Diakɔ diakate ɔpɔstɔlɔ Paulo ate: ‘Kɔlamelo ndo lɔkɛwɔ la pudipudi paka le Kristo.’ (2 Koreto 11:3) Onde sho kema la dibasa le Kristo nde la She dia tetemala la nama lɔkɛwɔ la pudipudi? Kɛnɛ koleki tshɛ ele, vɔ wambotɛnya ngandji efula polo lo yoho yahatakokaki pondjo sɔmbɔla. (Joani 3:16; 15:13) Ekɔ mɛtɛ diɛsɛ le so dia mɛnya lowando laso lo nsɛna yoho ya lɔsɛnɔ ya pudipudi ndo ya dimɛna. Tayɛnya nɛmɔ ndo tayolama otema aso, naka sho kanyiyaka dia lɔkɛwɔ laso la pudipudi ekɔ yoho mɔtshi ya mɛnya lowando laso le Jehowa.
8. (a) Ngande wakokaso ndesha otema wa didjidji? (b) Kakɔna kakoka asawo aso mɛnya lo dikambo diaso?
8 Sho namaka otema aso nto lo yoho yayaleshaso shoamɛ. Mbala la mbala, sho pombaka ndeshaka yimba ndo otema aso mbo ya ndɛ ya lo nyuma y’amɛna lo tetemala la mbidja yambalo yaso lo lokumu l’ɔlɔlɔ la Diolelo diaki Nzambi. (Kolosai 3:2) Kânga asawo aso la dia kɛnɛmɔla dikambo sɔ. Naka sho mbeyamaka oko anto wasawola paka asawo wa lo demba kana w’awui wa mindo, kete tekɔ lo mɛnya woho wele otema aso. (Luka 6:45) Teyame oko anto wasawola asawo wa lo nyuma ndo wakeketsha. (Efeso 5:3) Dia kokɛ otema aso, ekɔ wâle ekina wa welo wahombaso mbewɔ. Nyɛsɔ tɔkɛtshanya awui ahende l’atei awɔ.
Nyolawɔ monanyi
9-11. (a) Bonde kele wanɛ wahakitanyiya dako diele lo 1 Koreto 6:18 ndjatambiyaka l’awui wa mindo? Sha ɛnyɛlɔ. (b) Naka tekɔ lo ndawɔ monanyi, kakɔna kahombaso mbewɔ? (c) Ɛnyɛlɔ kakɔna ka dimɛna kakatotshikɛ Jɔbɔ laki la kɔlamelo?
9 Jehowa akatshutshuya ɔpɔstɔlɔ Paulo l’ekimanyielo ka nyuma dia funda alako amɔtshi wambokimanyiya anto efula dia kokɛ otema awɔ ndo nama lɔkɛwɔ la pudipudi. Paulo akate ate: “Nyulawo munanyi.” (1 Koreto 6:18) Teye dia nde kombuta tsho ɔnɛ: ‘Nyewɔ monanyi.’ Akristo pombaka sala awui akina efula. Vɔ la dia ndawɔ ditshelo dia kɔlɔ sɔ oko wakokawɔ ndawɔ dui dimɔtshi diadja lɔsɛnɔ lo wâle w’efula. Naka sho minya yimba lo dako sɔ, kete ondo tayoyokoma lo ndjasha l’awui wa mindo efula ko hatoyetawɔma le Nzambi.
10 Tɔshi ɛnyɛlɔ: Mama kɛmɔtshi ambɔtsha ɔnande la pami la dikɛnda ndo ambɔlɔtsha dimɛna dia vɔ ntshɔ otsha lo dihole dimɔtshi di’ohomba efula. Ko ɔnakɔ ambɔlɔmba nyango dia kana nde koka kɛnyaka yema l’andja la ntondo k’ase nkumbo ntshɔ lo dihole diakɔ ko nyango ambetawɔ, koko ambowotɛ ate: “Aha wɛ ntshɔ dihole dikina suke l’alende w’ashi wele l’andja ango. Nɛ dia naka wɛ ambɔtɔ mindo, kete wɛ ayɔkɔmama.” Koko, l’ɔkɔngɔ wa minitɛ ngana tsho mama kɛsɔ ambɛna ɔnande atasɛlɔ otsha l’alende w’ashi asɔ. Etena kɛsɔ ko nde atɔtɔ mindo. Lo mɛtɛ, nde ambohɛ kɛnɛ kakawote nyango di’aha ntshɔ suke l’alende w’ashi ndo nde aya suke la mbɔtɔ mindo. (Tukedi 22:15) Akɛnda ndo epalanga efula wahomba monga la yambalo y’efula salaka munga yele oko ɔnɔsɔ. Lo woho akɔna na?
11 Lo nshi nyɛ yamboyasha anto efula lo “songu ya sonyi” lokema l’awui wakeketsha dieyanelo dia kɔlɔ wambotomba. (Romo 1:26, 27) Awui wa sɔnyi wambolola lo ekanda, abuku, vidɛo ndo Ɛtɛrnɛtɛ. Wanɛ wenda alɛdi asɔ hawolawɔ mɛtɛ monanyi. Wekɔ lo kɛnya la dikambo sɔ, wekɔ lo tasɛlɔ otsha l’akambo asɔ ndo hawodje yimba l’ɔhɛmwɛlɔ wa lo Bible. Lo dihole dia vɔ kokɛ otema awɔ, vɔ wekɔ lo mbôlesha lɔlɛngɔ, mbut’ate wekɔ lo mbidja alɛdi wa kɔlɔ wakoka sala ɛnɔnyi efula ko hawomɔ oma lo wɛɔngɔ awɔ. (Tukedi 6:27) Nyɛsɔ tokondja wetshelo oma l’ɛnyɛlɔ kaki Jɔbɔ laki onto la kɔlamelo ndo lakadje sheke la washo ande di’aha menda kɛnɛ kakakoke mbokonya lo ntsha kɔlɔ. (Jobo 31:1) Jɔbɔ ekɔ ɛnyɛlɔ k’oshika ka sho mbokoya!
12. Ngande wakoka amambedi w’Akristo ‘ndawɔ monanyi’ l’etena kembwanawɔ otsha lo diwala?
12 Ekɔ ohomba efula ‘ndawɔ monanyi’ l’etena ka diembwanelo di’otsha lo diwala. Etena kɛsɔ pombaka monga etena k’ɔngɛnɔngɛnɔ efula koludi tɔɔ l’elongamelo ndo la dikongelo, koko amambedi amɔtshi w’ɛlɔngɔlɔngɔ l’esekaseka ndjokomaka lo kɛnya l’awui wa mindo. Lo yoho shɔ, vɔ wekɔ lo ndjadima vɔamɛ dia monga la diwala dioleki dimɛna mbut’ate diɔtɔnganelo diele l’etshina oma lo ngandji kaha la lokaki, ndjakimɛ ndo okitanyiya otsha le Jehowa Nzambi. Amambedi amɔtshi w’Akristo wakayosalaka monanyi l’etena ka diembwanelo di’otsha lo diwala diawɔ. L’ɔkɔngɔ wa vɔ tshukana, womoto akate dia nkum’otema kande komonga ki ndo kakakome polo lo shidiya ɔngɛnɔngɛnɔ wa lushi lande la diwala. Nde akate ate: “Tena efula dimi nɔmbaka Jehowa edimanyielo, koko nkum’otema kami kekɔ lo fukutanyami kânga mbambeta ɛnɔnyi oko esambele l’ɔkɔngɔ wa dimi sala dikambo sɔ.” Ekɔ ohomba dia wanɛ wasala pɛkato ka ngasɔ nɔmba ekimanyielo oma le dikumanyi di’Akristo. (Jakoba 5:14, 15) Koko, amambedi efula w’Akristo salaka akambo la lomba tshɛ ndo mbewɔka wâle ɔsɔ lam’asalawɔ diembwanelo di’otsha lo diwala. (Tukedi 22:3) Vɔ ndjadjɛka elelo lo toho tahombawɔ mɛnyanya ngandji kawɔ. Vɔ mongaka l’onto ɔmɔtshi suke la wɔ ndo mbewɔka monga vɔamɛ l’ahole wanganyi etale l’anto.
13. Bonde kele Akristo hawohombe membwana l’onto lahakambɛ Jehowa?
13 Akristo wembwana otsha lo diwala l’anto wele hawokambɛ Jehowa ndjadjaka l’atei w’ekakatanu wa wolo efula. Ɛnyɛlɔ, ngande wakokayɛ ndjakakatanya l’onto lahoke Jehowa Nzambi ngandji na? Ekɔ ohomba di’Akristo tshukana paka la wanɛ woka Jehowa ngandji ndo walɛmiya atɔndɔ ande wendana la lɔkɛwɔ l’ɔlɔlɔ. Ɔtɛkɛta wa Nzambi totɛka ɔnɛ: “Tanyosohanaki kame la wane wahetawo. Ne dia ololo la kolo weko la esohanelu kakona? Yanyi la udjima ukundi ewo pupu?”—2 Koreto 6:14.
14, 15. (a) Kanyi yakɔna ya kɔlɔ yele l’anto amɔtshi lo kɛnɛ kendana la kitshimudi ya ‘monanyi’? (b) “monanyi” nembetshiyaka totshelo ta woho akɔna ndo ngande wakoka Akristo ‘ndawɔ monanyi’?
14 Ewo kekɔ nto ohomba efula. Sho hatokoke ndawɔ monanyi naka hateye dikambo sɔ dimɛna. Ɛlɔ kɛnɛ anto amɔtshi wekɔ la kanyi ya kɔlɔ lo dikambo dia kitshimudi ya tshɛkɛta “monanyi.” Vɔ fɔnyaka dia vɔ koka shidiya nsaki yawɔ ya dieyanelo l’andja wa diwala. Kânga atshunda amɔtshi wendana la yonge ya demba wɔsama la nɛmɔ efula wayanga dia kitshakitsha lofulo la waemi waha la lolango le ana wele l’ɛnɔnyi dikumi l’ɛmɔtshi keketshaka ɛlɔngɔlɔngɔ l’esekaseka dia vɔ ndjasha lo ditshelo dia dieyanelo diahakoke mbisha waemi. Dako dia ngasɔ bu dimɛna kânga yema tshitshɛ. Mbewɔ diemi lo ndjela ɛlɛmbɛ wa lɛɛta tshikitana la monga la lɔkɛwɔ la pudipudi ndo kitshimudi ya mɛtɛ ya tshɛkɛta “monanyi” hendana paka la dikambo sɔ to.
15 Tshɛkɛta ya lo Grɛkɛ por·neiʹa, yokadimɔmi ɔnɛ “monanyi” ekɔ la tokitshimudi efula. Yɔ nembetshiyaka dieyanelo dia lam’asa anto wele watatshukana ndo okambelo wa kɔlɔ wa la tenyi dia demba dia diwutshi. Por·neiʹa mendanaka la tshelo ya mbeyana l’onto oma l’onyɔ kana oma l’odingi ndo ɔkɛnyɛlɔ wa la tenyi diakana dia demba dia diwutshi, mbut’ate etsha wasalema lo mvudu y’akanga a monanyi. Anto wakanyiya di’ɔnɛ awui wa ngasɔ bu “monanyi” wekɔ lo ndjakesa vɔamɛ ndo vɔ nkɔka lo djonga mɔtshi yaki Satana. (2 Timote 2:26) Ndo nto, nama lɔkɛwɔ la pudipudi halembetshiya tsho tshelo ya tona ntsha dikambo tshɛ dia monanyi. Dia ‘ndawɔ monanyi’ sho la dia mbewɔ toho tshɛ t’awui wa sɔnyi wa dieyanelo ndo tshika lɔkɛwɔ la kɔlɔ lakoka tokonya lo sala pɛkato ka woke kelɛwɔ por·neiʹa. (Efeso 4:19) Lo yoho shɔ mbayotolama lɔkɛwɔ la pudipudi.
Nyewɔ wâle w’oma lo tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba
16. Wɛnyayelo wa ngandji sunganaka le anto akɔna ndo divɛsa diakɔna diasukɛ ɛnyɛlɔ kɛsɔ?
16 Naka sho nangaka nama lɔkɛwɔ la pudipudi, wâle okina wahombaso mbeya ele tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba. Anto amɔtshi mbeyaka mbuta dia tɔ bu kɔlɔ lam’asa anto wotshikitanyi bɛkɛ dia demba. Koko, lo mɛtɛ ekɔ etena ndo dihole dia ditshelo dia wɛnyanyelo wa ngandji. Wakɛnyi Isaka nde la Rɛbɛka ‘wakɛnya’ ndo kɛsɔ akɛnya wanɛ wakawaendaka dia vɔ komonga onto l’ɔnango wakotɔka tsho. (Etatelu 26:7-9) Koko, vɔ waki wadi l’omi. Wɛnyanyelo wa ngandji lam’asawɔ komonga kɔlɔ. Tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba ekɔ dikambo dikina.
17. Tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba kɛdikɛdi na, ndo ngande wakokaso mbewɔ dikambo sɔ?
17 Tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba mbeyaka nembetshiyama woho ɔnɛ: Wɛnyanyelo wa ngandji otsha le onto leso mɛtɛ kema la kanyi ya tshukana lande. Anto wekɔ ditongami di’okandokando efula, ɔnkɔnɛ aha la tâmu wekɔ la toho efula ta mɛnyanya ngandji, ndo toho tɔmɔtshi tekɔ ta mayɛlɛ efula. (Tukedi 30:18, 19) Ɔnkɔnɛ heyama mbidja ɔlɛmbɛ wa shikaa dia tondoya dikambo sɔ. Koko, ekɔ dikambo dimɔtshi di’ohomba efula diakoka salema, mbut’ate ndjasɛdingola shoamɛ dimɛna dimɛna ndo kitanyiya atɔndɔ wa lo Bible l’otema ɔtɔi.
18. Kakɔna katshutshuya anto akina dia kɛnya tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba ndo bonde kele tɔkɛnyɔ ta ngasɔ ekɔ wâle?
18 Naka sho ndjasɛdingola dimɛna dimɛna, kete ondo efula ka l’atei aso ndjaɔsaka la nɛmɔ efula etena kɛnaso dia pami kana womoto ɔmɔtshi ekɔ lo mbakwɛ alaka. Kɛsɔ komɛka anto tshɛ. Koko, onde sho salaka tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba l’oyango wa nyomoleka nomialomia nsaki kɛsɔ kana paka l’oyango wa nyomoleka fudia nɛmɔ diaso le onto okina? Naka ngasɔ, onde sho kanaka yimba lo pâ kakoka dikambo sɔ mbisha onto okina? Ɛnyɛlɔ, Tukedi 13:12 mbutaka ɔnɛ: “Elungamelu k’engo kahakumi esadi, katukiaka utema kandji.” Naka tekɔ lo kɛnya l’onto ɔmɔtshi aha la mbeya, kete ondo sho hateye shɛngiya yayonga la dikambo sɔ le onto akɔ. Ondo nde mbeyaka ndjodja kanyi ɔnɛ tayoyokoma la nde lo diembwanelo di’otsha lo diwala ndo kânga lo tshuki. Naka onto amboyokama lônge ate kana mvula, kete dikambo sɔ koka mbisha ɔkɛi efula. (Tukedi 18:14) Kɛnya la nsaki yaki anto akina l’okonda tshɛ ekɔ dikambo dia kɔlɔ efula.
19. Ngande wakoka tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba ndanya awala waki Akristo?
19 Ekɔ mɛtɛ ohomba di’anto wambotshukana ndjalama di’aha kɛnya l’anto akina lo demba. Mɛnyanya ngandji la onto lambotshukana kana onto lambotshukana sala dikambo dia ngasɔ le onto lele bu omɛnde kana wadɛnde ekɔ kɔlɔ. Lonyangu ko, Akristo amɔtshi wakayakese lo mbetawɔ dia monga la nsaki ka ngandji otsha le onto lotshikitanyi lande tenyi dia demba ndo lele bu olonganyi ande. Anto amɔtshi mɛnyaka ekiyanu awɔ w’oma k’ɛse otema le onto lelɛwɔ ɔnɛ “ɔngɛnyi” kânga ndo tokanyi tawɔ toshami koko mbishaka olonganyi awɔ awui akɔ. Etombelo wonga ele nsaki ka ngandji ka ngasɔ, mbeyaka ndjokonya lo lɔngɛnyi la wolo lakoka sutshasutsha kana ndanya ndo diwala. Akristo wambotshukana pombaka mbohɔ ɔhɛmwɛlɔ wa lomba waki Yeso lo kɛnɛ kendana la loseka wata dia lɔ tatɛka oma l’otema. (Mateu 5:28) Lâsɔ nyɛsɔ, tolame otema aso ndo tewɔ awui wakoka konya l’etombelo wa kɔlɔ wa ngasɔ.
20. Ngande wahombaso tetemala la mbɔsa lɔkɛwɔ laso la pudipudi?
20 Lo mɛtɛ, bu wɔdu dia tshikala la lɔkɛwɔ la pudipudi l’andja wa nshi nyɛ wambolola l’akambo wa mindo. Koko tohɔ dia ekɔ wɔdu efula dia nama lɔkɛwɔ laso la pudipudi lo dihole dia ndjoyanga woho wa likondja l’ɔkɔngɔ wa lɔ shishɔ. Lo mɛtɛ, Jehowa koka ‘dimanyiya lo yoho y’efula’ ndo ekɔ l’akoka wa mbɛdia wanɛ wamboyatshumoya oma lo pɛkato yawɔ. (Isaya 55:7) Koko, Jehowa hatokokɛ wanɛ wasala awui wa mindo wa dieyanelo oma l’etombelo wa kɔlɔ wonga l’etsha awɔ. Etombelo w’oma lo dikambo sɔ mbeyaka tshikala ɛnɔnyi efula ndo kânga lɔsɛnɔ l’otondo. (2 Samuele 12:9-12) Lo weho akɔ tshɛ, ongaka la lɔkɛwɔ la pudipudi lo kokɛ otema ayɛ. Ɔsa dia lɔkɛwɔ layɛ la pudipudi ndo la dimɛna lele layɛ lo washo waki Jehowa Nzambi ekɔ ɛngɔ k’oshinga wolo ndo toshishake lɔkɛwɔ lakɔ pondjo!
Ngande wayoyokadimola?
• Lɔkɛwɔ la pudipudi kɛdikɛdi na ndo bonde kelɔ ohomba efula?
• Ngande wakokaso kokɛ otema aso?
• Kakɔna kalɔmbama dia ndawɔ monanyi?
• Bonde kahombaso mbewɔ tɔkɛnyɔ ta kɔlɔ ta lo demba?
[Osato wa lo lɛkɛ 11]
Mutuka koka monga wâle naka hawɔlɔmbɔdi dimɛna
[Esato wa lo lɛkɛ 12]
Kakɔna kakoka tomba naka sho minya yimba l’ɛhɛmwɛlɔ?
[Osato wa lo lɛkɛ 13]
Diembwanelo di’otsha lo diwala dia pudipudi ekɔ etena k’ɔngɛnɔngɛnɔ ndo mbishaka Nzambi kɛnɛmɔ