BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ wa Watchtower
Watchtower
BIBLIƆTƐKƐ WA LO ƐTƐRNƐTƐ
Ɔtɛtɛla
  • BIBLE
  • EKANDA
  • NSANGANYA
  • mwbr25 Ngɔndɔ ka sato lk. 1-12
  • Rɛferansɛ wa lo Dikatshi dia losanganya la Lɔsɛnɔ ndo olimu aso

Ndooko vidɛo yele lo kɛnɛ kɔsɔnyiyɛ.

Otokimwe, munga kakongi etena kakayatelesharjɛki vidɛo.

  • Rɛferansɛ wa lo Dikatshi dia losanganya la Lɔsɛnɔ ndo olimu aso
  • Rɛferansɛ wa lo Dikatshi dia losanganya la lɔsɛnɔ ndo olimu aso—2025
  • Ɛtɛ w'awui wahɔnyi
  • NGƆNDƆ KA SATO 3-9
  • NGƆNDƆ KA SATO 10-16
  • NGƆNDƆ KA SATO 17-23
  • NGƆNDƆ KA SATO 24-30
  • NGƆNDƆ KA SATO 31–NGƆNDƆ KA NƐI 6
  • NGƆNDƆ KA NƐI 7-13
  • NGƆNDƆ KA NƐI 14-20
  • NGƆNDƆ KA NƐI 21-27
  • NGƆNDƆ KA NƐI 28–NGƆNDƆ KA TANU 4
Rɛferansɛ wa lo Dikatshi dia losanganya la lɔsɛnɔ ndo olimu aso—2025
mwbr25 Ngɔndɔ ka sato lk. 1-12

Rɛferansɛ wa lo Dikatshi dia losanganya la Lɔsɛnɔ ndo olimu aso

© 2024 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania

NGƆNDƆ KA SATO 3-9

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 3

Ɛnya wɛkamu ayɛ le Jehowa

ijwbv sawo 14 od. 4-5

Tokedi 3:5, 6​—“Tɛkamake yimba yayɛ hita”

“Yaɛkɛ le Jehowa la otema ayɛ tshɛ.” Sho mɛnyaka dia sho ndjaɛkɛka le Nzambi, etena kasalaso awui lo yoho y’ɔngɛnyangɛnya. Sho pombaka ndjaɛkɛ le Nzambi tshɛ lo tshɛ, mbuta ate l’otema aso tshɛ. Mbala efula lo Bible, otema mendanaka la lonto la l’etei, mbuta ate nsaki, eyango, tokanyi ndo ekanelo ka yimba k’onto. Diakɔ diele, ndjaɛkɛ le Nzambi l’otema aso tshɛ nɔmbaka awui efula, aha tsho nsaki yaso. Ɔsɔ ekɔ ɔsɔnwɛlɔ wasalaso nɛ dia tekɔ l’eshikikelo tshɛ lo tshɛ dia Otungi aso mbeyaka kɛnɛ koleki dimɛna le so.​—Rɔmɔ 12:1.

“Tɛkamake yimba yayɛ hita.” Tekɔ l’ohomba wa ndjaɛkɛ le Nzambi, nɛ dia sho bu kokele ndo hatohombe ndjaɛkɛ lo dikoka diaso di’ekanelo ka yimba. Naka sho ndjaɛkɛ le so shoamɛ kana mbetawɔ dia nsaki yaso monga la shɛngiya l’ɛsɔnwɛlɔ aso, kete sho koka mbɔsa tɛdikɔ tɛnama dia tekɔ amɛna, koko tayonga l’etombelo wa kɔlɔ l’ekomelo. (Tokedi 14:12; Jɛrɛmiya 17:9) Lomba laki Nzambi ndeka laso la fwa. (Isaya 55:8, 9) Naka sho nɔmbwama la tokanyi tande, kete tayotondoya lo lɔsɛnɔ laso.​—Osambo 1:1-3; Tokedi 2:6-9; 16:20.

ijwbv sawo 14 od. 6-7

Tokedi 3:5, 6​—“Tɛkamake yimba yayɛ hita”

“Lo mboka yayɛ tshɛ kowodjake yimba.” Sho pombaka nyangaka kanyi yaki Nzambi l’awui tshɛ wa lo lɔsɛnɔ laso ndo lo yɛdikɔ tshɛ y’ohomba yɔsaso. Sho salaka dui sɔ lo mbɔlɔmba dia nde tɔlɔmbɔla ndo lo ndjela kɛnɛ katande l’Ɔtɛkɛta ande, Bible.​—Osambo 25:4; 2 Timɔte 3:16, 17.

“Nde ayokosembolɛ ɛsɛsɛ ayɛ.” Nzambi sembolaka ɛsɛsɛ aso lo tokimanyiya dia nsɛna lo yoho yɔtɔnɛ l’atɔndɔ ande wosembwe. (Tokedi 11:5) Lo nsala ngasɔ, sho mbewɔka ekakatanu efula ndo ndekaka monga la lɔsɛnɔ l’ɔngɛnɔngɛnɔ.​—Osambo 19:7, 8; Isaya 48:17, 18.

be 76 od. 4

Tahamaka otsha la ntondo

Naka onto ambohomanaka la weho w’akambo wotshikitanyi lo lɔsɛnɔ, kete nde koka ndjokoma lo kanyiya ɔnɛ: ‘Lam’ele dimi lambohomanaka la dikambo nɛ, ka dimi mbeyaka kɛnɛ kahombami sala.’ Onde ɔsɔ ekɔ dui dia lomba? Tukedi 3:7 tewolaka ɔnɛ: “Tuyalaki kanga yimba lu ashu aye weme.” Diewo pombaka mɛtɛ tokimanyiya dia sɛdingola awui wahombaso mbidja yimba etena keso l’atei w’akambo amɔtshi wa lo lɔsɛnɔ. Koko, naka tambohama lo nyuma, kete diewo diaso di’akambo diayonga la shɛngiya lo yimba ndo l’otema aso dia tɛnya ɔnɛ tekɔ l’ohomba w’ɛtshɔkɔ waki Jehowa dia sho tondoya. Aha lo woho watokomɛso okakatanu ɔmɔtshi l’eshikikelo tshɛ mbɛnyaso dia tambohama, koko lo ndjaɛkɛ le Jehowa dia nde nɔmbɔla lɔsɛnɔ laso. Sho mɛnyaka dikambo sɔ nto lo mbeya dia ndoko kakoka tokomɛ aha la lotshungɔ la Nzambi ndo lo monga la diɔtɔnganelo diɛnya wɛkamu ndo ngandji kaso otsha le Shɛso lele l’olongo.

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

w06 11/1 9 od. 7

Akambo w’ohomba w’oma lo dibuku dia Tukedi

3:3. Sho pombaka mbɔsa ngandji ka lɔsɛngɔ ndo mɛtɛ la nɛmɔ di’efula ndo sho monga suke dia kɛnɛmɔla waonga asɔ oko ɛlɛngalɛnga kalɔtawɔ lo kingo k’oshinga wolo. Sho pombaka nto kɔkɔmɛ waonga asɔ l’etema aso, mbuta ate mbadja l’etei ka lonto laso.

NGƆNDƆ KA SATO 10-16

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 4

“Olamake otema ayɛ”

w19.01 15 od. 4

Ngande wakokayɛ namaka otema ayɛ?

4 Lo Tokedi 4:23, tshɛkɛta “otema” kambemaka dia nembetshiya ‘lonto la l’etei k’otema’ kana ‘la lo woshɛshɛ.’ (Adia Osambo 51:6 ndo nɔtɛ.) L’ɛtɛkɛta ekina, “otema” nembetshiyaka tokanyi taso hita, yoho yayaokaso, eyango aso ndo nsaki yaso. Ɔsɔ ekɔ woho weso mɛtɛ l’etei, aha woho wɛnamaso l’andja.

w19.01 17 od. 10-11

Ngande wakokayɛ namaka otema ayɛ?

10 Naka tekɔ lo ntondoya dia nama otema aso, kete sho pombaka monga l’akoka wa nshihodia waale ndo nsala esadi dia ndjakokɛ. Tshɛkɛta yokadimɔmi ɔnɛ “olamake” lo Tokedi 4:23 toholaka olimu wakakambaka djamu. Lo nshi ya nkumekanga Sɔlɔmɔna, todjamu wakadɛka lo mpele di’osomba dia nama ndo wakadaka ombeka naka wambɛna waale suke. Ɛnyɛlɔ kɛsɔ tokimanyiyaka dia nshihodia kɛnɛ kahombaso nsala dia nshimba Satana dia ndanya tokanyi taso.

11 Lo nshi y’edjedja, todjamu wakakambaka kaamɛ l’alami wa asoko w’osomba. (2 Sa. 18:24-26) Vɔ tshɛ wakakimanyiyaka dia nkokɛ osomba ndo ndjashikikɛ ɔnɛ asoko w’osomba wakadihami oyadi otunyi kosukanaka. (Nɛh. 7:1-3) Nkum’otema kaso kambekiyama la Bible koka nkamba oko djamu yaso lo tewolaka etena kahemba Satana dia ndɔsha otema aso, mbuta ate etena kasɛngiyande tokanyi taso, woho wayaokaso, eyango aso kana nsaki yaso. Etena tshɛ katewola nkum’otema kaso, sho pombaka mpokamɛ ndo nsala kɛnɛ tshɛ kakokaso nsala dia mbewɔ waale.

w19.01 18 od. 14

Ngande wakokayɛ namaka otema ayɛ?

14 Dia nama otema aso, hatohombe tsho ntona tɔsɛngiya ta kɔlɔ, koko sho pombaka mbetawɔ nto tɔsɛngiya t’ɛlɔlɔ. Tohɔ nto ɛnyɛlɔ ka osomba wodingami la mpele. Olami wa nkuke akadihaka nkuke y’osomba diaha otunyi mbɔtɔ, koko lo tena dimɔtshi nde akadiholaka nkuke l’oyango wa mbo ya ndɛ ndo diangɔ dikina mbɔtɔ. Otondonga vɔ kodiholaka nkuke, tshike anto wakadiɛnɛka la ndjala. Woho akɔ waamɛ mbele, sho pombaka ndjiholaka etema aso mbala la mbala dia tokanyi ta Nzambi monga la shɛngiya le so.

w12 7/1 32 od. 2

‘Olamake otema ayɛ’

Ko lande na kahombaso nama otema aso wa didjidji? Nzambi akasambiya Sɔlɔmɔna dia nde mfunda ɔnɛ: “Okolamelaki nama utema aye l’eteti, ne dia uma loko katutumbaka teko dia lumu.” (Tukedi 4:23) Monga l’ɔngɛnɔngɛnɔ nshi nyɛ ndo nshi yayaye nemanɛka la kɛnɛ kele l’otema aso wa didjidji. Lande na? Nɛ dia Nzambi atendaka kɛnɛ kele l’otema aso. (1 Samuele 16:7) Woho w’onto weso l’etei k’otema, mbuta ate ‘lonto laso la l’etei k’otema’ mbashikikɛ woho watɔsa Nzambi.​—1 Petero 3:4.

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

w21.08 8 od. 4

Onde wɛ mbetawɔka kongɛɛ le Jehowa?

4 Tokedi 4:18 totɛka ɔnɛ “mboka k’anto w’ɛlɔlɔ kekɔ oko osase wa pindju wataleke ntetemala ngamɔ polo la yanyi ya tɛɛ.” Ɛtɛkɛta ɛsɔ mɛnyaka dia Jehowa kimanyiyaka ekambi ande dia tashihodiaka sangwelo diande yema yema. Koko, divɛsa nɛ kokaka kambema nto lo yoho yasala Okristo ehamelo wa lo nyuma lo lɔsɛnɔ lande. Ehamelo wa lo nyuma hawokoke salema lowangolowango. Vɔ mbɔsaka etena. Naka sho mbeka la yambalo ndo nkamba l’alako walongolaso oma l’Ɔtɛkɛta wa Nzambi ndo oma le okongamelo ande, kete tayotakɛnɛmɔlaka yema yema lonto l’Okristo. Ndo nto, ewo kaso kendana l’awui wa Nzambi kayohama. Tɔsɛdingole ɛnyɛlɔ kakasha Yeso lo dikambo sɔ.

NGƆNDƆ KA SATO 17-23

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 5

Angana etale l’awui wa mindo wa dieyanelo

w00-F 15/7 29 od. 1

Wɛ koka ntshikala pudipudi l’andja ɔnɛ wa mindo

Womoto latɛkɛtama lanɛ lo dibuku dia Tokedi mbelamɛka “womoto l’ɔngɛndangɛnda,” mbuta ate womoto la numba. Ɛtɛkɛta wakamba la nde dia nkɔsha onto wekɔ mpɛ oko ehehe k’osanga ndo ɔsɛlɔ oko esɔ k’ɔlivɛ. Shi anto efula wayasha l’awui wa mindo wa dieyanelo kambaka la toho tɔsɔ? Tende kɛnɛ kakakomɛ Amy sekeletɛlɛ kakotola yambalo y’anto kele l’ɛnɔnyi 27. Nde mbutaka ɔnɛ: “Osekami la l’olimu la pami ndjashaka efula le mi ndo mandolakami l’oseka diaaso tshɛ. Ekɔ dui dia dimɛna dia vɔ kodja yimba ngasɔ. Koko lambɛna hwe dia nde ndjashaka le mi l’oyango wa mbeyana la mi. Haletawɔ dui sɔ.” Mbala efula ɛtɛkɛta wa lɔtɛtɛmɔla wakamba l’onto lakɔshana nkotolaka anto, onyake paka sho mbeyi woho w’onto wende mɛtɛ. Dia mbeya dui sɔ, sho pombaka nkamba la dikoka diaso di’ekanelo ka yimba.

w00-F 15/7 29 od. 2

Wɛ koka ntshikala pudipudi l’andja ɔnɛ wa mindo

Etombelo w’oma l’awui wa mindo wa dieyanelo mongaka ololo oko nkondjo ndo mpɛmɔ oko lokuwa la mpɛmɔ wedi ehende, mbuta ate vɔ mongaka kɔlɔ efula ndo konyaka lo nyɔi. Mbala efula etombelo waya oma l’awui wa mindo wa dieyanelo ele, onto mongaka la nkum’otema kawɛndja onongo, diemi diaha la lolango kana hemɔ yasambemɛ oma l’awui wa mindo wa dieyanelo. Ndo ohokanyiya paa kayonga l’olonganyi wele olonganyi ande ambotosala awui wa mindo wa dieyanelo. Monga aha la kɔlɔmelo kaanga mbala ɔtɔi, koka ntshika onto la mpota ya l’asolo lɔsɛnɔ lande l’otondo. Lo mɛtɛ awui wa mindo wa dieyanelo wekɔ kɔlɔ ka ditshi.

w00-F 15/7 29 od. 5

Wɛ koka ntshikala pudipudi l’andja ɔnɛ wa mindo

Sho pombaka mangana etale l’anto wasala awui wa mindo wa dieyanelo. Lande na kahombaso mbokoya yoho yawɔ ya lɔsɛnɔ lo mpokamɛ mishiki wa kɔlɔ, lo menda tɔkɛnyɔ tele l’awui wa kɔlɔ kana menda esato wɛnyawɔ anto etakataka? (Tokedi 6:27; 1 Kɔrɛtɔ 15:33; Ɛfɛsɔ 5:3-5) Ande dui di’enginya dia nkotola yambalo yawɔ lo kɛnya l’onto lele bu pami kana womoto oko sho lo demba kana lo nɔngɔsɔla divo kana ndɔta lo yoho yele bu la wɛdimo!​—1 Timɔte 4:8; 1 Petero 3:3, 4.

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

lff wekelo 41 dui di’ohomba 1

Naa kanyi yaki Jehowa lo dikambo dia dieyanelo?

Dieyanelo ekɔ woshasha ɔmɔtshi w’oma le Jehowa. Nde nangaka dia diɔ mbisha wadi l’omi ɔngɛnɔngɛnɔ. Woshasha ɔsɔ kimanyiyaka atshukanyi aha tsho dia monga l’ana, koko ndo dia mɛnyanya ngandji lo yoho yakalɔngɔsɔla Nzambi ndo yasha ɔngɛnɔngɛnɔ. Diakɔ diata Bible ɔnɛ: “Ɔngɛnangɛnake la wadi la lo nshi yayɛ y’ɔlɔngɔlɔngɔ.” (Tokedi 5:18, 19) Jehowa nongamɛka di’atshukanyi w’Akristo monga la kɔlamelo le elonganyi awɔ ndo naka vɔ nsala ngasɔ, kete hawosalaki loseka pondjo.​​—Adia Hɛbɛru 13:4.

NGƆNDƆ KA SATO 24-30

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 6

Wetshelo akɔna wakokaso nkondja oma le yɔnɔna?

it-1-F 927-928 od. 3-4

Yɔnɔna

‘Lomba la lootɔ.’ ‘Lomba’ lele la tɔnɔna haloye oma lo yimba yakonya dia nkanyiya, koko lɔ ndja oma lo instinct wakawasha Otungi atɔ. Bible mbutaka dia yɔnɔna ‘nɔngɔsɔlaka mbo ya ndɛ lo eleko k’ɔwɔ ndo yɔ mombaka mbo ya ndɛ lo nshi ya dinela.’ (Tok 6:8) Toho tɔmɔtshi ta tɔnɔna taleka tanema la palestine telɛwɔ la fourmi moissonneuse ou agricole (Messor semirufus), mombaka ntɔngɔ efula l’eleko kamɔnga akatshi ndo lo nshi y’ɔwɔ dia ndjokamba la yɔ l’eleko kɔlɔ akatshi, etena konga okakatanu dia nkondja mbo ya ndɛ. Mbala efula, yɔnɔna shɔ tanemaka l’ahole w’osuswelo lɛnɛ onga ntɔngɔ efula. Naka mvula ambetɛ dihole diombayɔ ntɔngɔ etshitshitshitshi, yɔnɔna shɔ tondjaka ntɔngɔ shɔ lo yanyi dia yonya. Mbeyamaka nto dia yɔnɔna shɔ minyaka tɔtɛ oma lo ntɔngɔ diaha yɔ mɛna lo dihole diayombawɔ. Nyemba ya tɔnɔna tɔsɔ mbeyamaka ndo lo woho walɔngɔsɔlatɔ ahole wombawɔ ntɔngɔ dimɛna.

Waonga wasungana mbokoya. Wekelo ɔmɔtshi wa lo tshena pe wakasalema lo dikambo dia yɔnɔna, mɛnyaka mɛtɛ k’ɛtɛkɛta wayela ɛnɛ: “Wɛ kanga nɛndɛ le, tshɔka le yɔnɔna; sɛdingola woho wasalayɔ akambo, ko wɛ ayonga kanga lomba.” (Tok 6:6) Tɔnɔna hateyama tsho l’ɔtɛ walɔngɔsɔlatɔ mbo ya ndɛ dikambo dia nshi yayaye, koko ndo lo woho wakambatɔ l’etete ndo l’eshikikelo tshɛ. Mbala efula tɔnɔna mɛmbaka diangɔ dialeki wotsho ndodia l’ahende kana ndekana l’ohetoheto tshɛ. Tɔ salaka tshɛ kakokatɔ nsala dia nkotsha ɛkɛndɛ atɔ ndo tɔ hatohekɔ kaanga etena kakɔtɔ kana kasɛlɔtɔ. Tɔ kambaka kaamɛ, tɔ mbetɛka tokefu tatɔ pudipudi ndo tɔ ndjakiyanyaka dikambo dia asekatɔ wakamba la tɔ. Mbala mɔtshi, tɔ kimanyiyaka asekatɔ wambohomɔ kana wambɔlɛmba dia mbakaloya otsha lo kefu.

w00-F 15/9 26 od. 3-4

Onga la lokumu la dimɛna

Shi ekɔ dimɛna sho monga anto wakamba olimu l’etete oko tɔnɔna? Nkamba olimu wa wolo ndo mbidja welo dia ndowanya olimu aso, ekɔ dui dia dimɛna le so oyadi anto wekɔ lo tenda kana bu. Etena keso lo kalasa, lo dihole diaso di’olimu kana etena kasalaso awui wa lo nyuma, sho pombaka nsala kɛnɛ koleki dimɛna kakokaso nsala. Oko wakondja yɔnɔna wahɔ oma l’olimu ayɔ wa wolo, mbele ndo Nzambi nangaka dia sho ‘ngɛnangɛna l’ɔtɛ w’olimu aso wa wolo.’ (Ondaki 3:13, 22; 5:18) Difuto diaya oma lo nkamba olimu wa wolo ele, ngɛnangɛna ndo monga la nkum’otema ka dimɛna.​—Ondaki 5:12.

Lo nkamba la ambola ahende wahalɔmbɛ dia mbisha okadimwelo, Sɔlɔmɔna ekɔ lo mpemba dia memula kanga nɛndɛ lo mbuta ɔnɛ: “Kanga nɛndɛ le, polo l’etena kakɔna kayoyetama? Etena kakɔna kayoyemɔ oma lo djɔ yayɛ?” Ndo nde akakotsha ɔnɛ: “Yema ya djɔ, yema y’ɔtɔkɔkalo, yema ya nkɔma anya dia momuya, ko wola wayokoyɛ oko elengalenga ndo ehomba oko pami kele la dihomɔ dia ta.” (Tokedi 6:9-11) Etena ketama kanga nɛndɛ, osembodi ɔkɔngɔ, wola mboyɛka oko elengalenga ndo ehomba oko pami kele la dihomɔ dia ta. Ekambɔ ka kanga nɛndɛ ndolaka esadi eto l’adiyo ndo la adungu. (Tokedi 24:30, 31) Olimu ande ndanaka lo tshenyi ya wonya. L’edja k’etena kakɔna kakoka owandji w’olimu mbetawɔ dia nkamba la kanga nɛndɛ? Onde ombeki wele la nɛndɛ koka nongamɛ dia nkotsha lo kalasa?

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

w00-F 15/9 27 od. 3

Onga la lokumu la dimɛna

Awui esambele woshilami lo tokedi, mendanaka l’akambo suke la tshɛ wa kɔlɔ. “Washo wa lotamanya,” ndo “otema watodjaka toseke ta kɔlɔ” mendanaka la pɛkato yasala onto lo yimba. “Lolemi lata kashi” ndo “ɔmɛnyi wa kashi watotaka kashi” mendanaka la pɛkato yasala onto l’ɛtɛkɛta. “Anya wakɛdia dikila diaha la onongo” ndo “ekolo watolawɔka esadi esadi otsha lo kɔlɔ” mendanaka l’etsha wa kɔlɔ. Ndo kɛnɛ koleki tshɛ ele, Jehowa petshaka wanɛ wangɛnangɛna mbidja diatɔnelo lam’asa anto wakoka nsɛna kaamɛ lo wɔladi. Woho wadɛ lofulo l’awui asɔ oma lo asamalo otsha l’esambele, mɛnyaka dia ɔsɔ bu lofulo la tshɛ tshɛ l’awui akɔ, nɛ dia anto wekɔ lo ntetemala nkanyiya awui wa kɔlɔ wa vɔ nsala.

NGƆNDƆ KA SATO 31–NGƆNDƆ KA NƐI 6

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 7

Tewɔ akambo wakoka ndjotokonya l’ehemba

w00-F 15/11 29 od. 5

“Olame ɛlɛmbɛ ami dia wɛ ntetemala nsɛna”

Sɔlɔmɔna akendaka l’andja lo didishi diakawadje djongɔ, ondo didishi diakɔ diakasalema la tobayabaya takawakite mukubu wa dimɛna. Etena kakayadjaka wonya, wodjima wakatatɛ monga lo toshinga. Sɔlɔmɔna akɛnyi ɔlɔngɔ a pami waki lo waale. Ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ komonga la shɛnɔdi kana ekanelo k’ɔlɔlɔ, mbuta ate nde komonga l’otema. Ondo ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ ekɔ lo mbeya dihole diatandete ndo kɛnɛ kakoka mbokomɛ. Nde ambosukana suke la “sanga dia womoto akɔ,” lo mboka kotsha lo luudu lande. Womoto akɔna ɔsɔ? Kakɔna kakongɛnde dia nsala?

w00-F 15/11 30 od. 4-6

“Olame ɛlɛmbɛ ami dia wɛ ntetemala nsɛna”

Ɛlɔmɔ wa womoto ɔsɔ wekɔ ɔsɛlɔ. Dia mbɔkɔsha, nde ambotatɛ ntɛkɛta l’eshikikelo tshɛ. Kɛnɛ tshɛ katande kongɛma dimɛna l’oyango wa nkɔsha ɔlɔngɔ a pami akɔ. Lo mbuta dia nde akakimwe olambo w’osanga lushi lakɔ ndo akakotshisha diɔkɔlɔkɔ diakandatshike, womoto ɔsɔ ekɔ lo mɛnya dia nde ekɔ la losembwe ndo la lo nyuma. Olambo w’osanga wakakimɔmaka lo tɛmpɛlɔ wakasalemaka la onatshi, ofushi, esɔ ndo wanu. (Akambo w’ase Lɛwi 19:5, 6; 22:21; Walelo 15:8-10) Onto lakakimɔka olambo ɔsɔ akakokaka mbɔsa yema dikambo diande ndo dia ase nkumbo kande, mbokɛmaka hwe dia ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ akakoke ntana mbo ya ndɛ efula ndo kɛnɛ ka nnɔ lo luudu la womoto akɔ. Kɛnɛ kele mɛtɛ ele, ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ akakoke teetsha etena ka dimɛna lɛkɔ. Womoto ɔsɔ akatombe oma lo luudu lande paka dia ndjoyanga ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ. Ɔsɔ ekɔ ɔkɔndɔ wa diambo le onto tshɛ la woka! Nomb’ewo kɛmɔtshi k’awui wa Bible mbutaka ɔnɛ: “Ekɔ mɛtɛ dia womoto ɔsɔ akatombe dia ndjoyanga onto ɔmɔtshi, ko onde mɛtɛ nde akaye ndjoyanga paka ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ? Paka enginya kele oko nde mbakakoke mbetawɔ ɛtɛkɛta wa womoto ɔsɔ.”

L’ɔkɔngɔ wa nkotola yambalo yande lo woho wakandɛnamaka olangala, wondjo ande wa dui ndo ɛtɛkɛta ande wa lɔtɛtɛmɔla, woho wakandokumbatɛ ndo ɛlɔmɔ ande w’ɔsɛlɔ, womoto akɔ olanga nkamba la dikoka dia mboka nsolo. Nde mbutaka ɔnɛ: “Dimi lakaadi ahɔndɔ w’amɛna lo mbeto kami, wa linɛnɛ wele la alangi efula w’oma lo Edjibito. Dimi lakamɔngi malashi wa mirɛ, aloe ndo kinamɔna lo mbeto kami.” (Tokedi 7:16, 17) Womoto akɔ akalɔngɔsɔla mbeto kande l’ahɔndɔ w’amɛna wa linɛnɛ wele la alangi efula w’oma lo Edjibito ndo akamɔngɛ malashi wa mirɛ, aloe ndo kinamɔna lo mbeto kande.

Womoto akɔ akatetemala ɔnɛ:Yete totɔnɔ ndo totolotshanya la ngandji polo la pindju, totɔngɛnyangɛnyane la ngandji ka wolo kaamɛ.” Nde kombelɛ dia vɔ ahende tɔlɛ tsho. Daka diande ele dia vɔ teyana. Ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ aki la yema y’okandokando, koko nde akɔsɛ daka sɔ oko dui di’ɔngɛnɔngɛnɔ! Ndo dia nkomiya, nde akakotsha ɔnɛ: “Nɛ dia omɛmi bu la ngelo; nde akatshu lo lɔkɛndɔ l’etale. Nde akatshu la tapa dia falanga, ndo nde hatokalola polo lam’ayonga ngɔndɔ emuma.” (Tokedi 7:18-20) Womoto akɔ akoshikikɛ ɔnɛ, hawotonga lo waale kaanga yema nɛ dia omɛnde akatshu lo lɔkɛndɔ l’etale l’awui w’okanda ndo nde hatokalola esadi. Ande toho ta mayɛlɛ takakambe lande dia nkɔsha ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ lee! “Womoto akɔ ambowonganyiya la diewo di’efula dia mbetawoya. Nde ambɔɔkɔsha la ɛtɛkɛta w’ɔsɛlɔ.” (Tokedi 7:21) Paka onto lele oko Yɔsɛfu mbakakoke nshika ntanga la ntondo ka dui dia ngasɔ. (Etatelo 39:9, 12) Kakɔna kakasale ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ?

w00-F 15/11 31 od. 2

“Olame ɛlɛmbɛ ami dia wɛ ntetemala nsɛna”

Ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ koshika ntanga la ntondo ka leeta lɔsɔ. Nde komonga l’ekanelo k’ɔlɔlɔ ndo akayele womoto akɔ oko ‘ngɔmbɛ katatshu lo ediakelo.’ Oko onto lele lo lokanu lahakoke ndawɔ dilanya, ɔlɔngɔ a pami ɔsɔ akayakonya lo pɛkato. Nde hɛnyi waale “polo lam’ayotondola lohito ovɔ ande,” mbuta ate polo lam’ayondohomɔ mpota kakoka mbokonya lo nyɔi. Ondo mbeyaka monga nyɔi ka lo demba lo woho wele nde amboyadja lo waale wa nkondja hemɔ yasambemɛ oma l’awui wa mindo wa dieyanelo yakoka nkonya lo nyɔi. Kana nyɔi ka lo nyuma; mbuta ate “dui sɔ diayowoshishɛ anima ande.” Dui sɔ diayonga la nshɛngiya ya wolo lo lɔsɛnɔ lande l’otondo ndo nde akasalɛ Nzambi pɛkato ka woke. Lo nsala ngasɔ, nde ndjatɔlaka esadi eto otsha lo nyɔi oko fudu kambondama lo djonga!

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

w00-F 15/11 29 od. 1

“Olame ɛlɛmbɛ ami dia wɛ ntetemala nsɛna”

Sɔlɔmɔ tetemalaka ate: “Kelekawɔ [ɛlɛmbɛ ami] lo mpita yayɛ,” ndo “fundawɔ lo ehase ka otema ayɛ.” (Tokedi 7:3) Oko wɛnaso mpita yaso wonya tshɛ ndo watokimanyiyawɔ dia nsala awui amɔtshi w’ohomba, wetshelo ndo ewo kakondjaso oma lo wekelo wa Bible pombaka tɔlɔmbɔla lo kɛnɛ tshɛ kasalaso. Sho pombaka mbafunda lo ehase ka l’etema aso, mbuta ate mbakonya dia vɔ monga etenyi kɛmɔtshi ka lonto laso.

NGƆNDƆ KA NƐI 7-13

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 8

Tohokame lomba la Yeso

cf 131 od. 7

“Dimi nangaka Papa”

7 Lo divɛsa 22, lomba lɔsɔ mbutaka ɔnɛ: “Jehowa akantonge oko etatelo k’olimu ande, bangoo k’elimu ande w’edjedja.” Aha dia dionga dielɛwɔ lomba mbatɛkɛtawɔ lanɛ nɛ dia dionga sɔ ‘kotongama.’ Diɔ komonga l’etatelo nɛ dia Jehowa bu l’etatelo ndo nde okongaka la lomba tena tshɛ. (Osambo 90:2) Koko, Ɔna Nzambi mbele “enondo wa diangɔ tshɛ diakatongama.” Nde akatongama ndo ekɔ etatelo ka etongelo ka Jehowa. (Kɔlɔsayi 1:15) Ɔna ɔsɔ akasɛnɛ edja efula la ntondo ka olongo la nkɛtɛ tongama oko wadilembetshiya dibuku dia Tokedi. Ndo oko wende Dui, mbuta ate Yɛmba awui yaki Nzambi, nde akakɛnɛmɔla lomba laki Nzambi lo yoho ya kokele.​—Joani 1:1.

cf 131-132 od. 8-9

“Dimi nangaka Papa”

8 Kakɔna kakasalaka Ɔna ɔsɔ l’edja k’efula kakinde l’olongo la ntondo ka nde ndja la nkɛtɛ? Divɛsa 30 totɛka dia nde aki suke la Nzambi oko “okambi wa kɔmba.” Kakɔna kalembetshiya dui sɔ? Kɔlɔsayi 1:16 nembetshiyaka ɔnɛ: “Lo tshimbo yande mbakatongama diangɔ dikina tshɛ l’olongo ndo la nkɛtɛ . . . Diangɔ dikina tshɛ diakatongama lo tshimbo yande ndo lo dikambo diande.” Ɔnkɔnɛ, Jehowa lele Otungi akakambe kaamɛ l’Ɔnande, Okambi wa kɔmba dia ntonga diangɔ dikina tshɛ, oma lo ditongami dia lo nyuma dia l’olongo polo lo andja wa woke wɛnama ɔnɛ, nkɛtɛ kaamɛ la weho wa tombatomba diotshikitanyi ndo nyama yele la lɔsɛnɔ, mbidja ndo etongami koleki tshɛ diambo la nkɛtɛ, mbuta ate onto. Lo yoho mɔtshi, sho koka mbɛdika woho wakakambe Papa la Ɔna ɔsɔ, la onto lakongɛ woho wahomba luudu mbikama, la ombiki wa mvudu layela la yambalo tshɛ kɛnɛ kakakongɛma. Etena kangɛnangɛnaso lo menda etongelo, Jehowa lele Otungi wa Woke mbatombolaso. (Osambo 19:1) Koko, sho pombaka mbohɔ etena k’otale ndo k’ɔngɛnɔngɛnɔ kakakambe Otungi nde la “okambi [ande] wa kɔmba.”

9 Etena kakamba anto ahende wele keema kokele kaamɛ, tena dimɔtshi vɔ mongaka l’okakatanu dia mbokana lam’asawɔ. Koko aha ngasɔ mbakidiɔ lam’asa Jehowa nde la Ɔnande! Ɔna ɔsɔ akakambe l’edja k’ɛnɔnyi waheyama mbadia nde la She ndo nde mbutaka ate: “Lakangɛnangɛnaka la ntondo kande tena tshɛ.” (Tokedi 8:30) Eelo, vɔ akɔ ahende wakangɛnangɛnaka monga kaamɛ. Mbokɛmaka dia Ɔna ɔsɔ akatalekaka mfɔna la She lo mbokoya waonga Ande. Diakɔ diele dimama dia wolo diakayala lam’asa Ɔna nde la She! Dimama sɔ koka mbelamɛ mɛtɛ ɔnɛ dimama dia ngandji dioleki edja ndo dioleki wolo l’andja w’otondo.

w09 4/15 31 od. 14

Teye dia Yeso ekɔ Davidi dia woke ndo Sɔlɔmɔna ka woke

14 Paka onto ɔtɔi oto mbakaleke Sɔlɔmɔna lomba. Onto akɔ ko Yeso Kristo lakate dia nde aki “one luleki Solomona wuki.” (Mat. 12:42) Yeso akate “aui wa lumu la pundju.” (Joa. 6:68) Ɛnyɛlɔ, Dako dia lo dikona diakakotsha awui efula ndo atɔndɔ efula lo atɔndɔ wele lo tokedi taki Sɔlɔmɔna. Sɔlɔmɔna akalembetshiya akambo efula washa atɛmɔdi waki Jehowa ɔngɛnɔngɛnɔ. (Tuk. 3:13; 8:32, 33; 14:21; 16:20) Yeso akɛnya dia ɔngɛnɔngɛnɔ wa mɛtɛ ndjaka oma lo akambo wendana la ɔtɛmwɛlɔ waki Jehowa ndo la okotshamelo wa alaka waki Nzambi. Nde akate ate: ‘Diɛsɛ le wanɛ weya ehomba awɔ wa lo nyuma nɛ dia diolelo dia l’olongo diele diawɔ.’ (Mat. 5:3) Wanɛ wakitanyiya wetshelo waki Yeso ndjasukanyaka la Jehowa ‘Ɔnɛ lele kiɔkɔ ya lɔsɛnɔ.’ (Osam. 36:9; Tuk. 22:11; Mat. 5:8) Kristo mbele tshondo ya ‘lomba laki Nzambi.’ (1 Kor. 1:24, 30) Oko wende Mɛsiya Nkumekanga, Yeso Kristo ekɔ la ‘nyuma ka lomba.’​—Is. 11:2.

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

lff wekelo 17 dui di’ohomba 3

Ngande wakɛnya Yeso dia nde mbokaka anto ngandji?

▪ Bible mbutaka dia Yeso “akangɛnangɛnaka ana w’anto lo yoho ya laande.” (Tokedi 8:31, nɔtɛ ka l’ɛse ka dikatshi) Nde akɛnya ngandji kɛsɔ lo nkeketsha ndo lo nkimanyiya anto. Ahindo wakandasale wakɛnyaka aha tsho wolo ande, koko ndo kɛtshi kande. (Makɔ 1:40-42) Nde akasalɛka anto akambo la ngandji ndo aha la shɔnɔdi. Ɛtɛkɛta ande wakakeketshaka ndo wakashaka akanga w’etema ɛlɔlɔ tshɛ wakohokamɛka elongamelo. Yeso aketawɔ nsowa ndo mvɔ l’ɔtɛ wa ngandji kakandokaka anto tshɛ. Koko nde akalangaka lo yoho ya laande wanɛ wakayelaka wetshelo ande.​​—Adia Joani 15:13, 14.

NGƆNDƆ KA NƐI 14-20

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 9

Onga kanga lomba aha ɔmɔnyɔdi

w22.02 9 od. 4

“Hokamɛ ɛtɛkɛta wa akanga wa lomba”

4 Lo mbuta mɛtɛ, sho koka monga l’okakatanu w’efula dia mbetawɔ alako, djekoleko dioshami okoko l’okoko. Sho mbeyaka momala ndo momala. Lande na? Kaanga mbetawɔso dia sho keema kokele, sho koka monga l’okakatanu dia mbetawɔ dako etena katɛnya onto ɔmɔtshi munga kɛmɔtshi shikaa kakatasale. (Adia Ondaki 7:9.) Sho mbeyaka mbisha tɛkɛ nɛndɛ. Sho mbeyaka kanɛ onto lotosha dako kɔlɔ kana momala lo yoho yakandatosha dako diakɔ. Sho mbeyaka ntatɛ la mbɔɔnyɔla lo mbuta ɔnɛ: ‘Owosha lotshungɔ la ndjondaka? Nde lawɔ salaka munga!’ L’ekomelo sho mbeyaka minya dako diakɔ yimba kana nyanga onto okina lalongamɛso dia nde ayototɛ kɛnɛ kangɛnyangɛnya atui aso..

w22.02 12 od. 12-14

“Hokamɛ ɛtɛkɛta wa akanga wa lomba”

12 Kakɔna kakoka tokimanyiya dia mbetawɔ alako? Sho pombaka monga l’okitshakitsha lo mbohɔka mɛtɛ dia sho bu kokele ndo ɔnɛ lo tena dimɔtshi sho koka nsala akambo oko akanga wa dinginya. Oko wakatadiɛnyi l’etatelo ka sawo nɛ, Jɔbɔ aki la kanyi ya kɔlɔ. Koko l’ɔkɔngɔ diko, nde akayotshikitanyaka kanyi yande ndo Jehowa akɔtshɔkɔla l’ɔtɛ wa dikambo sɔ. Lande na? Nɛ dia Jɔbɔ aki l’okitshakitsha. Nde akɛnya okitshakitsha ande lo mbetawɔ dako diakawosha Elihu, kaanga mbaki Elihu dikɛnda le nde. (Jɔbɔ 32:6, 7) Woho akɔ waamɛ mbele, okitshakitsha ayotokimanyiya dia nkamba l’alako watoshawɔ oyadi l’etena kafɔnyaso dia hatosungana nongola alako akɔ kana etena kele ɔnɛ latoshawɔ ekɔ dikɛnda le so. Ekumanyi kɛmɔtshi ka la Canada mbutaka ate: “Lam’ele hatoyaɛnyi shoamɛ oko watɛna anto akina, ngande wakokaso mpama naka ndooko onto latosha dako?” Akɔna l’atei aso ahalange mpama lo nkɛnɛmɔla olowa wa nyuma, lo nkoma osambisha ndo ombetsha w’oshika wa lokumu l’ɔlɔlɔ?​—Adia Osambo 141:5.

13 Tɔshi dako oko djembetelo ya ngandji ka Nzambi. Jehowa nangaka kɛnɛ koleki ɔlɔlɔ le so. (Tok. 4:20-22) Etena katolakande lo tshimbo y’Ɔtɛkɛta ande, y’okanda ɔmɔtshi walembetshiya Bible, kana y’osekaso ombetawudi lambotshunda lo nyuma, nde mɛnyaka ngandji katokande. Hɛbɛru 12:9, 10 mbutaka ɔnɛ: “Nde ekɔ lo nsala dikambo sɔ lo wahɔ aso.”

14 Toke washo lo dako diatoshawɔ, koko aha lo woho watoshawɔdiɔ. Tena dimɔtshi, sho koka mfɔnya dia hawotosha dako lo yoho ya dimɛna. Lo mɛtɛ, onto tshɛ lasha dako pombaka disha lo yoho yahomba onto ladilongola dietawɔ aha l’okakatanu. (Ngal. 6:1) Koko naka sho mbashawɔ dako, kete sho pombaka mbidja yimba lo losango lele lo dako diakɔ, oyadi sho fɔnyaka dia wakakoki tosha dako diakɔ lo yoho yoleki dimɛna. Sho pombaka ndjambola ɔnɛ: ‘Kaanga mbahamangɛnangɛna yoho yakawambisha dako, onde ndooko wahɔ wakokami nkondja oma lɔkɔ? Onde dimi koka minya yimba lo munga yele la ɔnɛ lakambisha dako ndo nkondja wahɔ oma lo dako diakɔ?’ Ayonga dui dia lomba le so dia nyanga dia nkondja wahɔ oma lo dako tshɛ dialongolaso.​—Tok. 15:31.

w01-F 15/5 30 od. 1-2

‘Lomba tokimanyiyaka dia nsɛna edja’

Woho wasala onto lele la lomba akambo etena kohokolawɔ ntshikitana la woho wasala ɔmɔnyɔdi. Sɔlɔmɔna mbutaka ɔnɛ: “Hangwɛ kanga lomba, ko nde ayokooka ngandji. Etsha kanga lomba, ko nde ayoleka monga la lomba.” (Tokedi 9:8b, 9a) Kanga lomba mbeyaka dia “ohokwelo tshɛ bu dui di’ɔngɛnɔngɛnɔ etena kashamawɔ, koko ekɔ dui dia kandji; koko, l’ɔkɔngɔ diko wanɛ wetshama oma l’ohokwelo akɔ tɔɔka olowa wa wɔladi wa losembwe.” (Hɛbɛru 12:11) Kaanga mbele dako mbeyaka mbisha paa, lande na kahatahombe ditona kana ndjaswɛlɛ etena kele naka sho dietawɔ, kete tayoleka monga la lomba?

Nkumekanga ka lomba akatetemala mbuta ɔnɛ: “Etsha onto ɔlɔlɔ, ko nde ayofudia ewo kande.” (Tokedi 9:9b) Ndooko onto lele la lomba lamboleka kana laya opalanga wamboleka lahakoke ntetemala mbeka. Ande ɔngɛnɔngɛnɔ dia mɛna dia kaanga esombe wekɔ lo mbetawɔ akambo wa mɛtɛ ndo wekɔ lo ndjakimɔ le Jehowa lee! Todje welo dia ntetemala monga la nsaki ka mbeka ndo ntetemala mpɛtshahɛtsha timba taso.

w01-F 15/5 30 od. 5

‘Lomba tokimanyiyaka dia nsɛna edja’

Sho tshɛ onto l’onto ekɔ l’ɔkɛndɛ wa mbidja welo dia nkondja lomba. Dia nembetshiya dui sɔ, Sɔlɔmɔna mbutaka ɔnɛ: “Naka wɛ monga kanga lomba, wɛ ekɔ kanga lomba lo wahɔ ayɛ hita, ko naka wɛ ekɔ ɔmɔnyɔdi, wɛmɛ kayɛmba dui sɔ.” (Tokedi 9:12) Onto lele la lomba ekɔ la lomba lo wahɔ ande hita ndo ɔmɔnyɔdi ndaamɛ mbele lo kiɔkɔ y’asui ande. Kɛnɛ kele mɛtɛ ele, sho minaka kɛnɛ konɛso. Ɔnkɔnɛ, nyɛsɔ ‘tohokɛ toyi lo lomba.’​—Tokedi 2:2.

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

w06 11/1 9 od. 5

Akambo w’ohomba w’oma lo dibuku dia Tukedi

9:17​—Ele “ashi wa luva,” ndo lande na kewɔ ‘tshitshi’? Lam’ele Bible mbɛdikaka ɔngɛnɔngɛnɔ wa dieyanelo dia dimɛna dia lo diwala oko onto lanɔ ashi wa tshitshi w’oma lo ɛtɛkɔ, ashi wa lova nembetshiyaka dieyanelo dia mindo dia lo woshɛshɛ. (Tukedi 5:15-17) Lokanyi laya oma lo sala dieyanelo dia mindo lo woshɛshɛ mbishaka ashi asɔ ɛnamelo k’ɔngɛnɔngɛnɔ.

NGƆNDƆ KA NƐI 21-27

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 10

Ngande wakokaso monga la lɔsɛnɔ lele l’ɔngɛnɔngɛnɔ wa mɛtɛ?

w01-F 15/7 25 od. 1-3

‘Anto w’ɛlɔlɔ tshɔkwamaka’

Onto ɔlɔlɔ tshɔkwamaka nto lo yoho kina. Bible mbutaka ɔnɛ: “Anya wa nɛndɛ watelaka wola, koko anya w’etete watelaka ɛngɔnyi. Ɔna latoombaka diangɔ lo nshi y’ɔwɔ salaka akambo la shɛnɔdi, koko ɔna latolalaka djɔ lo nshi ya dinela mbishanaka nsɔnyi.”​—Tokedi 10:4, 5.

Ekanelo ka yimba ka nkumekanga kɛsɔ, mendanaka lo yoho ya laande l’ekambi l’eleko ka dinela. Eleko ka dinela bu etena ka ndala djɔ, koko ɔsɔ ekɔ etena ka nsala akambo la shasikɔ ndo nkamba wenya efula, mbuta ate ɔsɔ ekɔ etena ka nsala akambo la shamanya.

Lo ntɛkɛta dikambo dia dinela di’anto koko aha dia ntɔngɔ, Yeso akatɛ ambeki ande ɔnɛ: “Dinela diekɔ woke, koko ekambi mbele yema tshitshɛ. Ɔnkɔnɛ, nyɔlɔmbɛ Owandji wa dinela [Jehowa Nzambi] dia nde ntoma ekambi lo dinela diande.” (Mateo 9:35-38) L’ɔnɔnyi wa 2000, anto ndekana miliyɔ 14 wakɔtɔ lo Eohwelo ka nyɔi ka Yeso, mbuta ate ndekana lofulo l’Ɛmɛnyi wa Jehowa ndodia l’ahende. Onto akɔna akoka mbidja taamu dia ‘dikambɔ diambɛla dia mina’? (Joani 4:35) Atɛmɔdi wa mɛtɛ nɔmbaka Owandji wa dinela dia ntoma ase olimu efula ndo vɔ salaka awui lo yoho yɔtɔnɛ l’alɔmbɛlɔ awɔ. (Mateo 28:19, 20) Ande woho waatshɔkɔla Jehowa lo yoho y’efula lee! Lo ɔnɔnyi w’olimu wa 2000 ambeki w’eyoyo ndekana 280000 wakabatizama. Ambeki asɔ vɔ la wɔ wekɔ lo mbidja welo dia monga embetsha w’Ɔtɛkɛta wa Nzambi. Ɔnkɔnɛ, nyɛsɔ tonge l’ɔngɛnɔngɛnɔ ndo l’ɔlɔ dia ndjasha tshɛ l’olimu wa mbetɛ anto ambeki l’etena ka dinela kɛnɛ.

w01-F 15/9 24 od. 3-4

Tɔkɛndɛkɛndɛ lo ‘mboka ka losembwe’

Sɔlɔmɔna akɛnya ohomba wa monga la losembwe. Nde akate ɔnɛ: “Okundji wa kanga ɔngɔnyi ele osomba ande wodingami la mpele. Elanyelo ka ase wola ele wola awɔ. Elimu w’onto ɔlɔlɔ konyaka lo lɔsɛnɔ;koko kɛnɛ katondja kanga kɔlɔ konyaka lo pɛkato.”​—Tokedi 10:15, 16.

Osomba wodingami la mpele kokɛka anto wele lɔkɔ lo yɛdikɔ mɔtshi, woho akɔ waamɛ mbele ɛngɔnyi koka nkimanyiya dia nkokɛ onto oma l’ekakatanu ɛmɔtshi wa lo lɔsɛnɔ. Wola koka konya onto lo elanyelo etena katomba awui amɔtshi wa shashimoya. (Ondaki 7:12) Koko ondo, nkumekanga ka lomba akatɛkɛta nto dia waale waya lo monga kanga ɔngɔnyi kana ose wola. Kanga ɔngɔnyi mbeyaka pembama dia ndjaɛkɛ tshɛ lo tshɛ l’ɔngɔnyi ande lo mfɔnya dia diangɔ diande dia nɛmɔ diekɔ “oko ehele k’ekokelo.” (Tokedi 18:11) Ndo ose wola mbeyaka monga lo dindja lo mfɔnya dia wola koka mbokonya diaha monga l’elongamelo lo dikambo dia nshi yande yayaye. Lo monga l’ekanelo ka yimba ka ngasɔ, oyadi kanga ɔngɔnyi kana ose wola, hatonga la lokombo l’ɔlɔlɔ la ntondo ka Nzambi.

it-1-F 294

Ɔtshɔkɔ

Jehowa tshɔkɔlaka anto. “Ɔtshɔkɔ wa Jehowa mbangɔnya onto, ndo Nde hakotsha kandji laadiko diawɔ.” (Tok 10:22) Jehowa tshɔkɔlaka wanɛ wetawɔma le nde lo mbakokɛ, lo nsala di’awui mbeta dimɛna le wɔ, lo mbalɔmbɔla, lo mbakimanyiya dia ntondoya, lo nkotsha ehomba awɔ ndo lo mbakimanyiya dia monga l’ɔngɛnɔngɛnɔ.

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

w06 6/1 17 od. 18

Ɔngɛnɔngɛnɔ waya lo kɛndakɛnda lo olowanyi

18 ‘Ɔtshɔkɔ wa Jehowa’ mbambɔngɔnya ekambi ande lo nyuma. Ndo tekɔ la eshikikeko ɔnɛ “ndi hataheka lunyangu ladiku diawo.” (Tukedi 10:22) Ko lande na kele ekakatanu komɛka ekambi efula wa kɔlamelo waki Nzambi ndo mbashaka pâ? Ekakatanu ndo ekiyanu tokomɛka l’ɔtɛ wa ɛkɔkɔ esato wa weke. 1) L’ɔtɛ wa eongelo kaso ka pɛkato. (Etatelu 6:5; 8:21; Jakoba 1:14, 15) 2) L’ɔtɛ wa Satana la ɛdiɛngɛ ande. (Efeso 6:11, 12) 3) Ndo l’ɔtɛ wa andja ɔnɛ wa kɔlɔ. (Joani 15:19) Kânga mbatshika Jehowa dia awui wa kɔlɔ tokomɛ, nde kema kiɔkɔ y’awui akɔ. Eelo, “mboya tshe k’ololo la k’uluwanyi katuyakaka uma l’ulungu, katuhuloka uma li Shi yanyi.” (Jakobo 1:17) Ɛtshɔkɔ wa Jehowa hawosha pâ.

NGƆNDƆ KA NƐI 28–NGƆNDƆ KA TANU 4

AKAMBO W’OHOMBA W’OMA L’ƆTƐKƐTA WA NZAMBI TOKEDI 11

Totake!

w02-F 15/5 26 od. 4

Anto w’ɛlɔlɔ nɔmbwamaka la olowanyi

Olowanyi w’anto w’ɛlɔlɔ ndo awui wa kɔlɔ wasala anto wa kɔlɔ mongaka la la shɛngiya ndo le anto akina. Nkumekanga k’Isariyɛlɛ mbutaka ɔnɛ: “La onyɔ ande, ɔtɔlɔki tɔlaka wonyande lo elanyelo, koko ewo mbitshaka anto w’ɛlɔlɔ.” (Tokedi 11:9) Akoka ntona dia emamatanya, vate vate ndo ɛtɛkɛta wa mindo mongaka la shɛngiya ya kɔlɔ le anto akina? Lo wedi okina, ɛtɛkɛta w’onto ɔlɔlɔ wekɔ pudipudi, nde kanyiyaka la ntondo ka ntɛkɛta ndo ɛtɛkɛta ande mɛnyaka dia nde mbɔsaka anto akina la nɛmɔ. Nde pandɔka diɛsɛ la ewo, nɛ dia olowanyi ande mboshaka tokanyi tele lande ohomba dia mɛnya dia kɛnɛ katawɔ lo dikambo diande kekɔ kashi.

w02-F 15/5 27 od. 2-3

Anto w’ɛlɔlɔ nɔmbwamaka la olowanyi

Anto wadjasɛ l’esomba wa nsɛna lo yoho ya dimɛna kimanyiyaka dia wɔladi monga, di’akambo salema dimɛna ndo vɔ keketshaka anto akina wa lo tshunda. Lo nsala ngasɔ, osomba tshɔka otsha la ntondo. Koko emamatanya, ɛtɛkɛta wa kɔlɔ ndo awui wa kɔlɔ, shishɛka anto ɔngɛnɔngɛnɔ, mbidjaka diatɔnelo ndo ofukutanu. Dui sɔ ndekaka monga kɔlɔ naka anto asɔ wekɔ la shɛngiya y’efula. Osomba ɔsɔ mongaka lo lofunge, awui wa kɔta mishiko salemaka, anto hawonge la losembwe ndo mbala mɔtshi ekatanu wendana l’ekondjelo mongaka.

Tɔndɔ diele lo Tokedi 11:11 mendanaka mɛtɛ l’ekambi wa Jehowa, etena kasanganawɔ kaamɛ lo tshumanelo diɛdikama la osomba. Etshumanelo kele l’anto wele la lo nyuma, mbuta ate anto w’ɛlɔlɔ mongaka l’ɔngɛnɔngɛnɔ, l’ohetoheto, anto wa lɔkɔ kimanyiyanaka ndo dui sɔ tombolaka Nzambi. Jehowa tshɔkɔlaka etshumanelo ndo tɔ pamaka lo nyuma. Koko mbeyaka monga anto yema tshitshɛ lo tshumanelo sɔ wayanga wandja ndo watɛkɛta kɔlɔ lo woho wasalema akambo wele oko “lɔsɔngu l’ololo” lakoka pandjɔnɛ ndo ndanya anto akina waki dimɛna ntondo. (Hɛberu 12:15) Mbala efula anto wa ngasɔ, nangaka ndjala la lowandji l’efula ndo lokumu. Vɔ pandjolaka lokumu ɔnɛ awui hawosalema la losembwe l’etshumanelo kana ɔnɛ dikumanyi dia lɔkɔ wekɔ la kɔngɔdi. Aha la taamu, kɛnɛ katawɔ koka mbela diatɔnelo l’etshumanelo. Shi ayonga dimɛna diaha sho mpokamɛ kɛnɛ katawɔ ndo mbidja welo dia monga anto wele la lonyuma wakimanyiya dia wɔladi ndo kaamɛ monga l’etshumanelo?

w02-F 15/5 27 od. 5

Anto w’ɛlɔlɔ nɔmbwamaka la olowanyi

Ande kɔlɔ ka ditshi kayosala onto lele bu l’ekanelo k’ɔlɔlɔ kana lele “bu la otema” lee! Nde kambaka l’ɛtɛkɛta ande w’anyanya dia mamatanyiyana kana dia mbishola toseke. Dikumanyi diakasɔnama pombaka nsala akambo la shamanya diaha ɛtɛkɛta wa kɔlɔ w’onto ɔsɔ monga la shɛngiya le anto akina. Otshikitanyi l’onto lele “bu la otema,” onto lele la shɛnɔdi mbeyaka etena ka ntshikala ki. Lo dihole dia mbishola sheke, nde ndjilamaka. Oko weyande dia lolemi lahalamema koka monga lo kiɔkɔ y’awui efula wa kɔlɔ, onto lele la shɛnɔdi ekɔ “la kɔlamelo lo yimba.” Nde ekɔ la kɔlamelo le asekande ambetawudi ndo nde hashola toseka tawɔ, nɛ dia dui sɔ koka monga waale le wɔ. Ande woho wele anto wele la kɔlamelo asɔ tshondo y’ɔtshɔkɔ le etshumanelo lee!

Diangɔ di’oshinga wolo dia lo nyuma

g20.1 11, kiombo

Woho wakokaso ndɔshana l’ekiyanu

“KIMANYIYA ANTO AKINA KOKA NKITSHAKITSHA EKIYANU”

“Onto ɔlɔlɔ ndjakondjɛka wahɔ, koko kanga esehe ndjaelaka ekakatanu.”​—TOKEDI 11:17.

Dibuku dimɔtshi (Overcoming Stress) diekɔ la tshapita mɔtshi yele l’ɔtɛ a dui ɔnɛ: “Lɔshana l’ekiyanu ayɛ lo salɛ anto akina ɔlɔlɔ.” Lo ndjela Dr. Tim Cantopher ofundji wa dibuku diakɔ, nde mbutaka dia salɛ anto akina ɔlɔlɔ koka kokimanyiya dia monga la yoonge ya demba ya dimɛna ndo monga l’ɔngɛnɔngɛnɔ. Lo wedi okina, onto lahasalɛ anto ɔlɔlɔ kana kanga esehe ndjashishɛka ɔngɛnɔngɛnɔ, nɛ dia anto akina hawoolange ndo mbowewewɔka.

Sho koka nto nkondja ekimanyielo oma l’ekiyanu aso lo monga l’ekanelo k’ɔlɔlɔ le so sho amɛ. Ɛnyɛlɔ, hatohombe ndjaetɛ awui wolo kana ndjayangɛ awui wahatakoke ndjakotshɛ. Sho hatohombe ndjaɔnyɔla. Yeso Kristo akate ate: “Langa wonyayɛ onto oko wayalangayɛ.”​—Makɔ 12:31.

    Ekanda wa l’Ɔtɛtɛla (1983-2025)
    Tomba
    Ɔtɔ
    • Ɔtɛtɛla
    • Kahana l'onto
    • Nango
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ɛlɛmbɛ w'okambelo
    • Awui wa sheke
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Ɔtɔ
    Kahana l'onto